1. Psihološki dejavniki uspeha v podjetništvuMaša Mori, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava pomen psiholoških dejavnikov pri uspehu podjetnikov. V teoretičnem delu so predstavljene glavne značilnosti podjetništva v povezavi s psihologijo ter psihološki dejavniki, ki jih literatura najpogosteje povezuje z uspehom, kot so samozavest, naklonjenost k tveganju, notranji nadzor, vztrajnost, prilagodljivost, odpornost na stres ter ciljna usmerjenost. Teorija poudarja, da omenjene lastnosti podjetniku omogočajo premagovanje izzivov, sprejemanje odločitev v negotovih razmerah in doseganje dolgoročnih ciljev. V empiričnem delu naloge so bili rezultati pridobljeni z anketo med podjetniki. Analiza je pokazala, da podjetniki največji pomen pripisujejo vztrajnosti, samozavesti in prilagodljivosti. Manjšo vlogo imajo naklonjenost k tveganju in notranji nadzor, kar nakazuje, da podjetniki uspeha ne povezujejo neposredno s tveganjem, temveč s premišljenostjo in osebno stabilnostjo. V odprtih vprašanjih so kot pomemben dejavnik pogosto izpostavili tudi komunikacijo, ki je v literaturi redkeje obravnavana, a se v praksi kaže kot bistvena za uspešno podjetniško delovanje. Raziskava tako potrjuje, da imajo psihološki dejavniki pomembno vlogo pri uspehu podjetnikov. Rezultati ponujajo praktične usmeritve za razvoj ključnih osebnostnih lastnosti ter odpirajo prostor za nadaljnje raziskave, ki bi še bolj povezale teoretična spoznanja in prakso.
Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, psihološki dejavniki uspeha, samozavest, naklonjenost k tveganju, notranji nadzor, vztrajnost, prilagodljivost, odpornost na stres, ciljna usmerjenost
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,77 MB) |
2. Motivacijski in čustveni dejavniki učnega samooviranja pri srednješolcih : magistrsko deloMarusa Podbreznik, 2025, magistrsko delo Opis: Učno samooviranje je proaktivna samoregulacijska strategija, pri kateri si učenec postavlja ovire na poti do uspeha v učnih storilnostnih situacijah. Učno samooviranje prinaša negativne posledice za učne izide, obenem pa je za učence, ki se samoovirajo, že učni proces, neprijetna izkušnja. Namen magistrskega dela je bil raziskati vlogo motivacijskih in čustvenih dejavnikov, vezanih na učne storilnostne situacije, pri uporabi strategij učnega samooviranja pri srednješolcih. Preverili smo, kako se uporaba učnih samooviralnih strategij povezuje z učnim uspehom ter mediatorsko vlogo ciljnih usmerjenosti pri odnosu med strahom pred neuspehom in učnim samooviranjem. V raziskavi je sodelovalo 376 srednješolcev, od tega 223 deklet (59,5 %). Sodelovanje je zajemalo izpolnjevanje demografskih vprašanj, vprašanja, vezana na učni uspeh, Vprašalnik učnega samooviranja (ASHS), Revidiran vprašalnik ciljnih usmerjenosti (AGQ-R), Revidirano mero miselne naravnanosti (ITIS-R), Vprašalnik opisovanja samega sebe (SDQ-2) ter Vprašalnik o doživljanju neuspeha (PFAI). Izvedli smo korelacijsko analizo, hierarhično multiplo regresijo in mediacijo. Rezultati so pokazali statistično pomembno negativno korelacijo med uporabo strategij učnega samooviranja in učnim uspehom. Kot statistično pomembni napovedniki učnega samooviranja so se pokazali učna samopodoba, strah pred neuspehom in ciljni usmerjenosti v obvladovanje znanja in izkazovanje znanja. Ugotovili smo, da ciljni usmerjenosti, ki temeljita na motivu izogibanja neuspehu, delno mediirata odnos med strahom pred neuspehom in učnim samooviranjem. Ugotovitve smo ovrednotili, opozorili na pomanjkljivosti raziskave in podali predloge za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: učno samooviranje, ciljna usmerjenost, miselna naravnanost, učna samopodoba, strah pred neuspehom
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (833,98 KB) |
3. Miselna naravnanost in perfekcionizem kot napovednika ciljne usmerjenosti učencevAmanda Potočnik, 2018, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil proučiti odnos ciljnih usmerjenosti s perfekcionizmom in miselno naravnanostjo, poleg pa smo vključili tudi vlogo nadarjenosti. V raziskavo je bilo vključenih 239 učencev štirih osnovnih šol Podravske in Savinjske regije, od tega 135 deklet in 104 fantje. V skupino nadarjenih je spadalo 95 učencev. Povprečna starost udeležencev je bila 13,84. Udeleženci so izpolnili vprašalnik sestavljen iz treh lestvic: Vprašalnika ciljnih usmerjenosti (AGQ-R), Lestvice perfekcionizma za otroke in mladostnike (CAPS) in Vprašalnika miselne naravnanosti (revidirana mera). Analiza razlik med skupino nadarjenih učencev in učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni, je pokazala, da nadarjeni učenci v večji meri izražajo usmerjenost v obvladovanje, usmerjenost v izogibanje neobvladovanja, usmerjenost v izkazovanje zmožnosti in usmerjenost v izogibanje izkazovanja nezmožnosti. V miselni naravnanosti, nase usmerjenem perfekcionizmu in družbeno predpisanem perfekcionizmu med skupinama ni bilo pomembnih razlik. Nase usmerjeni perfekcionizem se je izkazal kot pozitiven napovednik vseh štirih ciljnih usmerjenosti, medtem ko je družbeno predpisan perfekcionizem pozitiven napovednik le usmerjenosti v obvladovanje in usmerjenosti v izkazovanje zmožnosti. Miselna naravnanost negativno napoveduje le usmerjenost v izogibanje neobvladovanja. Nadarjenost se je izkazala kot moderator odnosa med miselno naravnanostjo in usmerjenostjo v izkazovanje zmožnosti, in sicer so imeli nadarjeni učenci z višjo fiksno miselno naravnanostjo višjo izraženost usmerjenosti v izkazovanje zmožnosti, medtem ko pri nenadarjenih učencih med konstruktoma ni bilo povezave. V odnosu ciljnih usmerjenosti s perfekcionizmom in miselno naravnanostjo status nadarjenosti ni imel druge moderatorske vloge. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja in boljšega razumevanja miselne naravnanosti, perfekcionizma in ciljnih usmerjenosti učencev, ter kljub nekaterim omejitvam predstavljajo osnovo za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: ciljna usmerjenost, perfekcionizem, miselna naravnanost, nadarjenost
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 1349; Prenosov: 311
Celotno besedilo (752,01 KB) |
4. Perfekcionizem in ciljna usmerjenost srednješolcev: vloga spola, starosti in nadarjenostiMaja Kodele, 2018, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil proučiti odnos med perfekcionizmom in ciljnimi usmerjenostmi, znotraj tega odnosa pa še vlogo spola, starosti in nadarjenosti. V raziskavo je bilo vključenih 267 učencev štirih srednjih šol iz goriške in posavske regije, od tega 169 deklet in 98 fantov; 103 učenci so bili prepoznani kot nadarjeni. Povprečna starost udeležencev je bila 16,44 let, prihajali pa so iz različnih štiriletnih in triletnih srednješolskih izobraževalnih programov. Za namen raziskave je bil oblikovan tridelni vprašalniški sklop, ki je zajemal demografska vprašanja, Lestvico perfekcionizma pri mladostnikih (LPM) in Vprašalnik ciljnih usmerjenosti (AGQ-R). Analiza razlik med skupinami je pokazala, da nadarjeni v večji meri stremijo k odličnosti in so bolj občutljivi na kritiko v primerjavi z učenci, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Prilagojene dimenzije perfekcionizma so se izkazale kot statistično pomembni pozitivni napovedniki usmerjenosti v obvladovanje in usmerjenosti v izogibanje neobvladovanja. Pri tem stremljenje k odličnosti pozitivno napoveduje usmerjenost v obvladovanje le za učence, ki so bili prepoznani kot nadarjeni, redoljubnost pa le za mlajše učence in tiste, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Neprilagojene dimenzije perfekcionizma so se izkazale kot statistično pomembni pozitivni napovedniki usmerjenosti v izkazovanje in usmerjenosti v izogibanje izkazovanja lastnih nezmožnosti. V odnosu med dimenzijami perfekcionizma in ciljnimi usmerjenostmi spol nima statistično pomembne vloge moderatorja. Kljub nekaterim omejitvam raziskava osvetljuje odnos med prilagojenimi in neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma in štirimi ciljnimi usmerjenostmi ter predstavlja osnovo za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: perfekcionizem, mladostniki, ciljna usmerjenost, nadarjenost
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1591; Prenosov: 287
Celotno besedilo (771,10 KB) |
