| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Segmentiranje trga spletne prodajalne X
Julija Toplak, 2020, diplomsko delo

Opis: Razmere na trgu se nenehno spreminjajo. Ponudba izdelkov in storitev je vedno večja, odjemalci pa postajajo vedno zahtevnejši. Posledično se zaostruje konkurenčni boj med podjetji, ki si prizadevajo v največji možni meri zadovoljiti potrebe in želje odjemalca. Učinkovito segmentiranje trga je pri tem osnova za oblikovanje marketinškega spleta po meri odjemalcev v izbranih ciljnih segmentih. V prvem delu diplomskega projekta predstavljamo teoretična izhodišča na področju segmentiranja in spletne prodajalne. Prikazujemo postopek segmentiranja, ki se začne z izbiro osnov za segmentiranje ter z izbiro ciljnih trgov, konča pa s tržnim pozicioniranjem. Opisujemo prednosti in slabosti spletne prodaje ter dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost, predstavljamo pa tudi sodobne trende na področju spletnih prodajaln. V drugem delu diplomskega projekta predstavljamo spletno prodajalno X, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo izdelkov iz naravnih in ekoloških materialov. Trg izbranega podjetja bomo segmentirali in oblikovali tržne segmente, na osnovi katerih bo lahko podjetje učinkoviteje komuniciralo s ciljnimi segmenti, jim prilagodilo marketinške aktivnosti, posledično pa se bo povečala tudi prodaja.
Ključne besede: segmentiranje, spletna prodajalna, tržni segmenti, ciljna skupina
Objavljeno v DKUM: 18.11.2020; Ogledov: 733; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (843,64 KB)

2.
Miselna naravnanost in perfekcionizem kot napovednika ciljne usmerjenosti učencev
Amanda Potočnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil proučiti odnos ciljnih usmerjenosti s perfekcionizmom in miselno naravnanostjo, poleg pa smo vključili tudi vlogo nadarjenosti. V raziskavo je bilo vključenih 239 učencev štirih osnovnih šol Podravske in Savinjske regije, od tega 135 deklet in 104 fantje. V skupino nadarjenih je spadalo 95 učencev. Povprečna starost udeležencev je bila 13,84. Udeleženci so izpolnili vprašalnik sestavljen iz treh lestvic: Vprašalnika ciljnih usmerjenosti (AGQ-R), Lestvice perfekcionizma za otroke in mladostnike (CAPS) in Vprašalnika miselne naravnanosti (revidirana mera). Analiza razlik med skupino nadarjenih učencev in učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni, je pokazala, da nadarjeni učenci v večji meri izražajo usmerjenost v obvladovanje, usmerjenost v izogibanje neobvladovanja, usmerjenost v izkazovanje zmožnosti in usmerjenost v izogibanje izkazovanja nezmožnosti. V miselni naravnanosti, nase usmerjenem perfekcionizmu in družbeno predpisanem perfekcionizmu med skupinama ni bilo pomembnih razlik. Nase usmerjeni perfekcionizem se je izkazal kot pozitiven napovednik vseh štirih ciljnih usmerjenosti, medtem ko je družbeno predpisan perfekcionizem pozitiven napovednik le usmerjenosti v obvladovanje in usmerjenosti v izkazovanje zmožnosti. Miselna naravnanost negativno napoveduje le usmerjenost v izogibanje neobvladovanja. Nadarjenost se je izkazala kot moderator odnosa med miselno naravnanostjo in usmerjenostjo v izkazovanje zmožnosti, in sicer so imeli nadarjeni učenci z višjo fiksno miselno naravnanostjo višjo izraženost usmerjenosti v izkazovanje zmožnosti, medtem ko pri nenadarjenih učencih med konstruktoma ni bilo povezave. V odnosu ciljnih usmerjenosti s perfekcionizmom in miselno naravnanostjo status nadarjenosti ni imel druge moderatorske vloge. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja in boljšega razumevanja miselne naravnanosti, perfekcionizma in ciljnih usmerjenosti učencev, ter kljub nekaterim omejitvam predstavljajo osnovo za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: ciljna usmerjenost, perfekcionizem, miselna naravnanost, nadarjenost
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 929; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (752,01 KB)

3.
Pozicioniranje blagovnih znamk osebnih avtomobilov
Lea Ul, 2018, magistrsko delo

Opis: Nakup osebnega avtomobila je ena izmed bolj pomembnih investicij v življenju. Pričakovanja odjemalcev so vedno večja, proizvajalci avtomobilov pa prisiljeni ta pričakovanja izpolnjevati. Zato se morajo tržniki usmerjati v diferenciacijo svojih izdelkov, saj je to ključno za uspeh. Odjemalčevo zaznavanje oblikuje pozicijo, ki jo dosega posamezna blagovna znamka v njegovi predstavi. Proizvajalci avtomobilov imajo zastavljene svoje vizije in poslanstva, svojo miselnost in sporočilo, ki ga želijo posredovati svojim ciljnim skupinam. V magistrski nalogi smo ugotavljali, kakšne so pozicije blagovnih znank BMW-ja, Volva in Volkswagna glede na mnenje odjemalcev. Med seboj smo jih primerjali po različnih kriterijih in ugotovili, da odjemalci zaznavajo blagovno znamko BMW v primerjavi z blagovnima znamkama Volvo in Volkswagen, kot najboljšo. Blagovna znamka Volvo je najbolje ocenjena pri kriteriju visoka stopnja varnosti. Pri blagovni znamki Volkswagen pa so odjemalci najbolje ocenili kriterij kakovost izdelave.
Ključne besede: blagovna znamka, pozicioniranje, ciljna skupina, osebni avtomobil, odjemalec.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2018; Ogledov: 1044; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

4.
Perfekcionizem in ciljna usmerjenost srednješolcev: vloga spola, starosti in nadarjenosti
Maja Kodele, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil proučiti odnos med perfekcionizmom in ciljnimi usmerjenostmi, znotraj tega odnosa pa še vlogo spola, starosti in nadarjenosti. V raziskavo je bilo vključenih 267 učencev štirih srednjih šol iz goriške in posavske regije, od tega 169 deklet in 98 fantov; 103 učenci so bili prepoznani kot nadarjeni. Povprečna starost udeležencev je bila 16,44 let, prihajali pa so iz različnih štiriletnih in triletnih srednješolskih izobraževalnih programov. Za namen raziskave je bil oblikovan tridelni vprašalniški sklop, ki je zajemal demografska vprašanja, Lestvico perfekcionizma pri mladostnikih (LPM) in Vprašalnik ciljnih usmerjenosti (AGQ-R). Analiza razlik med skupinami je pokazala, da nadarjeni v večji meri stremijo k odličnosti in so bolj občutljivi na kritiko v primerjavi z učenci, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Prilagojene dimenzije perfekcionizma so se izkazale kot statistično pomembni pozitivni napovedniki usmerjenosti v obvladovanje in usmerjenosti v izogibanje neobvladovanja. Pri tem stremljenje k odličnosti pozitivno napoveduje usmerjenost v obvladovanje le za učence, ki so bili prepoznani kot nadarjeni, redoljubnost pa le za mlajše učence in tiste, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Neprilagojene dimenzije perfekcionizma so se izkazale kot statistično pomembni pozitivni napovedniki usmerjenosti v izkazovanje in usmerjenosti v izogibanje izkazovanja lastnih nezmožnosti. V odnosu med dimenzijami perfekcionizma in ciljnimi usmerjenostmi spol nima statistično pomembne vloge moderatorja. Kljub nekaterim omejitvam raziskava osvetljuje odnos med prilagojenimi in neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma in štirimi ciljnimi usmerjenostmi ter predstavlja osnovo za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: perfekcionizem, mladostniki, ciljna usmerjenost, nadarjenost
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1015; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (771,10 KB)

5.
Prevajanje kulturno pogojenih izrazov v humoristični nanizanki Modern family
Marina Škvorc, 2016, diplomsko delo

Opis: Kulturno pogojeni izrazi pogosto povzročajo težave pri prevajanju, saj je treba poznati izhodiščno in tudi ciljno kulturo. Gledalec izhodiščne kulture nujno ne pozna, zato je naloga prevajalca, da ustrezno prevede take izraze in jih tudi prilagodi ciljni kulturi. Namen diplomskega dela je bil predstaviti in analizirati amaterske podnapise v humoristični nanizanki Sodobna družina ter kulturno pogojene izraze, ki se pojavijo v njej. Za prevajanje teh izrazov obstajajo različne prevajalske strategije. Mi smo pri analizi uporabili prevajalske strategije Mone Baker, Jean-Paula Vinayja in Jeana Darbelneta. Ugotavljali smo, katere od teh strategij so bile najpogosteje uporabljene pri prevajanju, prav tako pa smo podali predloge za izboljšavo prevodov.
Ključne besede: kulturno pogojeni izrazi, izhodiščna in ciljna kultura, podnaslavljanje, Modern family, Sodobna družina, prevajalske strategije, Baker, Vinay in Darbelnet.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 1303; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
PREVAJANJE IZRAŽANJA POSREDNOSTI V SLOVENSKI SINHRONIZACIJI ANIMIRANEGA FILMA THE INCREDIBLES/ NEVERJETNI
Adrijana Potočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bo predstavljena problematika prevajanja oziroma sinhronizacije animiranih filmov, namenjenih otrokom kot glavni ciljni publiki. Primerjani in analizirani so bili predvsem frazemi in frazni glagoli, ki se pojavijo v animiranem filmu Neverjetni, saj lahko zaradi svoje posrednosti pomembno vplivajo na razumevanje zgodbe. Frazni glagoli se zelo pogosto pojavljajo v pogovornem jeziku izvirnega jezika, občasno tudi frazemi in oboji imajo posredni pomen, kar pomeni, da je iz pomena njihovih sestavin običajno težko razbrati njihov dejanski pomen. V filmu Neverjetni je treba upoštevati še dejstvo, da so glavna publika otroci. Primerjava in analiza sta bili narejeni s pomočjo transkripcije besedila, zapisane na podlagi slišanega v izvirniku in slovenski sinhronizaciji. Namen analize je bil ugotoviti, ali je prevajalec kljub posrednosti našel ustrezne rešitve v posameznih primerih glede na ciljno publiko in ali so pomembno vplivale na razumevanje zgodbe. Analiza je pokazala, da frazni glagoli v večini primerov niso predstavljali tovrstnih težav. Več težav so predstavljali frazemi, namesto katerih je zaradi lažjega razumevanja ciljne publike bila v ciljnem jeziku večinoma uporabljena ustreznica.
Ključne besede: animirani film, sinhronizacija, frazni glagoli, frazemi, posrednost, ciljna publika
Objavljeno v DKUM: 12.08.2016; Ogledov: 1016; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

7.
IZDELAVA CILJNI SKUPINI PRILAGOJENE PREDSTAVITVE PODJETJA ENERGIJARAZVOJ
Manica Bohar, 2016, diplomsko delo

Opis: Podjetje EnergijaRazvoj že od leta 2005 svojo poslovno zgodbo gradi na treh, lastno razvitih, storitvah. Kljub stabilnemu obsegu stalnih strank (iz ciljne skupine »posamezniki«) je v poslovnem okolju podjetja možno zaznati dovolj signalov, ki opozarjajo na to, da je sedaj pravi trenutek, da se podjetje načrtno loti pridobivanja novih strank v ciljni skupini »podjetij«, ki iščejo napredne storitve za razvoj in večjo učinkovitost svojih zaposlenih. Storitve podjetja EnergijaRazvoj spadajo po svoji vsebini na področje »pridobivanja in krepitve mehkih večin« kar predstavlja dvojni izziv. Prvi je poslovni nivo priprave in izvedbe predstavitve, ki mora biti primerljiv z nivojem večjih in ustaljenih izobraževalnih podjetij, ki prav tako tržijo svoje storitve pri istih ciljnih podjetjih. Drugi se nanaša na uporabo primernega izrazoslovja, ki za tovrstne vsebine v poslovnem jeziku še ni ustaljen. Kot samostojni podjetnik, nastopam tako v vlogi izvajalca marketinških aktivnosti in komuniciranja s strankami, kot tudi v vlogi neposrednega izvajalca storitev. Predstavitve morajo zato podjetja navdušiti na treh področjih istočasno: rezultati storitev, način dela, kot tudi strokovnost in osebnost mene kot učiteljice. Neposredno naslavljamo odločevalce v podjetjih, zato bo moralo biti sporočilo, ki ga želimo posredovati usmerjeno in omejeno na informacije, ki so za njih najbolj pomembne. Teorija področja poslovnih predstavitev pokriva zelo dobro in večina podjetij se danes že zaveda pomena predstavitev kot orodja komuniciranja v poslovnem okolju. Z upoštevanjem vseh korakov in pravil predstavitve se vzbudi pri poslušalcu občutek profesionalnosti in strokovnosti, navduši pa ga naša osebnost in vsebina, ki prinaša rešitve za njegove probleme. Med lastnosti, oziroma vrednote, ki za potrebe podjetja EnergijaRazvoj, definirajo ciljno skupino spadajo : načrtnost razvoja lastnih kadrov, želja po razvoju mehkih kompetenc, skrb za počutje in zadovoljstvo zaposlenih, pomembnost dobrih medosebnih odnosov na delovnem mestu in s strankami, večji delež žensk na odgovornih delovnih mestih ter razvoj sodobnih podjetniških veščin. Tako definirani ciljni skupini pa se potem doda še delitev glede na probleme kot so npr. izčrpanost, težave v odnosih in pomanjkanje znanja o vodenju sebe in drugih. Poslovna odličnost predstavitev se odraža tudi v prilagojenem CGP-ju podjetja in novi spletni strani. Usklajenost PowerPoint predlog, gradiv in spletne strani predstavlja eno od vrednot podjetja EnergijaRazvoj ter istočasno pomeni načrtno ustvarjanje prepoznavnosti storitev podjetja. Praktična primera predstavitev se osredotočata na že znane obstoječe stranke, kjer vsaj delno poznam njihova zanimanja in probleme. Pripravila sem predstavitev dveh novosti v manjši skupini. Opisani so vsi koraki od načrtovanja, priprave do izvedbe, pri čemer je ves čas v ospredju zavedanje za kakšno ciljno skupino gre in kakšni so prepoznani problemi s katerimi se soočata.
Ključne besede: Predstavitev, ciljna skupina, udeleženci predstavitve, prilagoditev ciljni skupini, predstavitev storitev.
Objavljeno v DKUM: 18.07.2016; Ogledov: 747; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (3,93 MB)

8.
AKTIVNO DOŽIVETJE PROSTORA OD POHORJA DO BOHORJA
Aljana Košir, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga »Aktivno doživetje prostora od Pohorja do Bohorja« je razdeljena na pet poglavij. V uvodu smo opisali področje in problem raziskovanja ter opredelili osnovne trditve in cilje. V nadaljevanju pa smo navedli predpostavke, omejitve in uporabljene metode raziskave (polstrukturirani intervjuji in anketiranje). Drugo poglavje zajema osnove pripravljanja potovanja. S pomočjo različnih pogledov avtorjev, ki so pisali na to temo, smo podrobneje spoznali organiziranje potovanj, segmentiranje in tržno komuniciranje. V tretjem poglavju najprej na kratko predstavimo območje od Pohorja do Bohorja, ki zajema sedem občin. Podani so rezultati intervjujev prve ciljne skupine in anket druge ciljne skupine. Na podlagi analize smo pripravili dva vzorčna itinerarija za omenjeni ciljni skupini. Zadnji dve poglavji, četrto in sklepno, sta namenjeni zaključku, priporočilom in ugotovitvam. V četrtem poglavju smo pripravili petdnevni itinerarij in kalkulacijo za dve potencialni ciljni skupini ter podali predlog promocije. V sklepnem delu pa smo strnili misli ter ovrgli oziroma sprejeli zastavljene trditve iz uvodnega dela diplomske naloge.
Ključne besede: segmentacija, organiziranje potovanja, intervju, anketa, ciljna skupina, itinerarij, promocija
Objavljeno v DKUM: 04.04.2016; Ogledov: 936; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

9.
Prevajanje kulturno zaznamovanih prvin pri podnaslavljanju filmov Woodyja Allena
Lea Turner, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava problem prevajanja kulturno zaznamovanih prvin pri podnaslavljanju treh filmov režiserja, scenarista in igralca Woodyja Allena. V nalogi nas je zanimalo, s katerimi strategijami so bile omenjene prvine prevedene v uradnih slovenskih podnaslovih in ali so bile te strategije pretežno usmerjene k izvorni ali ciljni kulturi. Opravljena je bila primerjalna analiza zunaj- in znotrajjezikovnih prvin iz skupno enajstih kategorij. Pri določanju strategij prevajanja smo se opirali na tipologijo prevodoslovca Jana Pedersena (2011). Naše ključne ugotovitve so, da je bilo prevajanje kulturno zaznamovanih prvin v podnaslovih podrejeno časovnim in prostorskim omejitvam, hkrati pa je bila vsaka prevodna rešitev rezultat sprejemanja odločitev z upoštevanjem dodatnih dejavnikov. Podnaslovi torej niso bili primarno usmerjeni ne k izvorni ne k ciljni kulturi, ampak so bile prvine ponekod posplošene z nadpomenko in parafrazo, nadomeščene z manj zaznamovano prvino ali celo izpuščene, drugje pa ohranjene ali neposredno prevedene. Strategije, usmerjene k ciljni kulturi, so bile zlasti značilne za znotrajjezikovne prvine, pogosta pa je bila tudi raba uradne ustreznice. Woody Allen v obravnavanih slovenskih podnaslovih tako ponekod deluje bolj mednaroden, brezčasen, manj zaznamovan z judovsko kulturo in manj duhovit, po drugi strani pa podnaslovi še zmeraj v zadostni meri omogočajo kulturno in intelektualno izkušnjo, ki jo prinašajo njegovi filmi.
Ključne besede: Podnaslavljanje, kulturno zaznamovane prvine, Woody Allen, prevajalske strategije, izvorna kultura, ciljna kultura
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1255; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (816,65 KB)

10.
PREVAJANJE KULTURNOSPECIFIČNIH PRVIN V ROMANU HUDIČEVKA V PRADI
Nataša Pavlič, 2015, diplomsko delo

Opis: Prevajanje velja za prenos pomena iz izhodiščnega jezika v ciljni jezik, pri čemer pa moramo upoštevati še številne druge dejavnike. Eden izmed teh dejavnikov je tudi kultura, ki je tesno povezana z jezikom in družbo. Prevajalčeva naloga je, da poskuša na različne načine premostiti luknje med različnimi kulturami in povezati izhodiščni in ciljni jezik. Vendar pa mora prevajalec za uspešno premagovanje kulturnih razlik odlično poznati zakonitosti in kulturo tako izvirnega kot ciljnega jezika ter vedeti, kako izbrati najbolj primerno strategijo za prevajanje teh razlik. V diplomskem delu je podrobneje predstavljeno prevajanje književne literature in kako lahko vpliva na ciljno kulturo. Teoretični del obravnava problematiko prevajanja kulturnospecifičnih prvin in prevajalske strategije, s katerimi lahko premagamo kulturne razlike med izhodiščnim in ciljnim jezikom. Empirični del pa predstavlja primerjavo in analizo izvirnika in prevoda romana Hudičevka v Pradi, pri čemer smo se osredotočili na razlike med slovensko in ameriško družbo. Analizirali smo, s katerimi prevajalskimi strategijami lahko te kulturne razlike premostimo in za kakšne prevajalske rešitve se je odločila prevajalka Urška Willewaldt.
Ključne besede: Književno prevajanje, izhodiščna kultura, ciljna kultura, kulturnospecifični elementi, prevajalske strategije, prevajalec, analiza prevoda.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 1584; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (679,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici