1. DEJAVNIKI USPEŠNEGA PROJEKTNEGA NAČINA DELA V ZAVODU ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJERenata Praća, 2015, magistrsko delo/naloga Opis: V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) že vrsto let deluje projektni management, ki skrbi za uresničevanje globalnih ciljev in strategij Zavoda. Projektno delo je tako postalo učinkovito orodje za razvoj Zavoda in sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki je z izvedbo strateško pomembnih projektov uspešno in učinkovito dosegal zastavljene cilje.
V magistrskem delu smo predstavili projektni management Zavoda ter vrsto dejavnikov, ki so vplivali na uspešno izvedbo projektov.
Teoretični del magistrskega dela povzema ugotovitve iz domače in tuje literature o razsežnosti projektnega načina dela, povezanosti strateškega in projektnega managementa, opredelitvi projektnega managementa, fazah življenjskega cikla projekta ter o dejavnikih uspešnega projektnega dela.
Empirična analiza magistrskega dela pa temelji na kvalitativni in kvantitativni raziskavi pridobljenih podatkov s strani zaposlenih v Zavodu o dejavnikih uspešnosti projektnega načina dela v tej nepridobitni organizaciji, ki smo jo izvedli s pomočjo poglobljenega polstrukturiranega intervjuja ter statistične obdelave spletnega anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je, kako zaposleni ocenjujejo pomembnost posameznih dejavnikov, ki vplivajo na uspešno izvedbo projektov, splošno zadovoljstvo s projektno organizacijsko kulturo, poslovnikom izvajanja projektov, projektno pisarno in projektnim informacijskim sistemom, ter kako ocenjujejo pomembnost navedenih področij, kriterije učinkovitosti izvedbe projektov, vplive na učinkovitost izvedbe ter strokovno usposobljenost zaposlenih v Zavodu za opravljanje projektnih nalog.
Rezultati so pokazali, da ima projektni management Zavoda dobro sistemsko podporo za vodenje projektov. Ta je sicer dosegel določeno stopnjo zrelosti, vendar pa je treba začeti razmišljati o revitalizaciji projektnega managementa, predvsem na področju projektno organizacijske kulture. Z analizo uspešnosti sedanjega modela projektnega vodenja, ki bi omogočila izboljšanje na določenih segmentih projektnega dela, bi Zavod lahko tudi v prihodnosti izvajal uspešne projekte.
Ključne besede: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, projektni management, projekt, projektni cilji, udeleženci projekta, dejavniki uspešnosti
Objavljeno v DKUM: 18.12.2015; Ogledov: 2738; Prenosov: 165
 Celotno besedilo (2,48 MB) |
2. Namera izdelave ognjevzdržnega agregata v podjetju Togo in možnost uporabe na javni železniški infrastrukturi.Matej Plesnik, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi bomo govorili o problemu stranskega produkta, ki nastaja v procesu proizvodnje ognjevzdržnega betona. Opisali bomo proces proizvodnje v firmi Togo d.o.o. in primer preplastitve železniškega tunela z ognjevzdržnim betonom, prav tako narejenim iz omenjenega stranskega produkta, kajti na slovenski železniški infrastrukturi tako obnovljenega tunela še nimamo. Nasplošno v industrijskem svetu pri procesih izdelave različnih produktov nastaja veliko stranskega/odpadnega materiala, ki večinoma konča na odpadih ali še slabše - v naravi. V primeru predloga v tej nalogi gre za filtrni prah, katerega delci so manjši od 0,06 mm in nastajajo pri procesu mešanja ognjevzdržnih materialov. Pri tem procesu se ta prah odprašuje preko filtrov. Prah se kopiči v prevelikih količinah, zato je pri tem bilo potrebno ukrepati. S podjetjem Togo d.o.o. smo se dogovorili, da v zvezi z obravnavano problematiko naredimo nekoliko obsežnejšo raziskavo v smislu ponovne uporabe filtriranega materiala. Vzorce prahu smo poslali v ZAG Ljubljana, kjer so naredili kemično analizo. Na osnovi tega smo s skupnimi močmi razvili način, kako ta prah izdelati v ognjevzdržni agregat, katerega bi lahko ponovno uporabili za primarni proizvodni proces in tudi za druge končne produkte.
Ključne besede: Stranski produkt, investicija, preplastitev tunela z ognjevzdržnim betonom, filtrni prah, ognjevzdržni agregat, končni produkt, kontrola, namera, projektni management, aktivnosti v projektu, cilji, časovne omejitve projekta.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2015; Ogledov: 1162; Prenosov: 105
Celotno besedilo (3,16 MB) |
3. NALOGE VODJE GRADBENEGA PROJEKTA V PROCESU PRIPRAVE IN IZVEDBE GRADBENIH PROJEKTOVSvetlana Vogrinec, 2011, diplomsko delo Opis: Povzetek
V diplomskem delu so opisane naloge vodje gradbenega projekta v procesu priprave in izvedbe gradbenih projektov.
Graditev objektov je kompleksni proces, pri katerem gre za obsežna dela, ki zahtevajo usklajevanje velikega števila zakonsko opredeljenih aktivnosti in sodelovanje širokega spektra strok. Vse aktivnosti graditve objektov morajo biti med seboj usklajene in natančno določene, zato se za čas trajanja gradbenega projekta odredi centralna odgovornost za projekt vodji gradbenega projekta, ki opravlja skupek vodstvenih nalog pri reševanju organizacijskih vprašanj za uspešno izvajanje in dosego zastavljenih ciljev gradbenega projekta.
Vodja gradbenega projekta deluje v celotnem procesu priprave in izvedbe gradbenih projektov, torej v fazah zasnove, projektiranja, neposredne priprave na gradnjo in pri sami gradnji objekta. Njegova temeljna naloga je, da poskrbi za pravočasno in kvalitetno izdelavo vsake od aktivnosti, ki tvorijo strukturo gradbenih projektov. Za to pa je potrebno zelo dobro poznavanje aktivnosti vseh faz graditve objektov in prav opisovanju teh vsebin je posvečen osrednji del diplomske naloge.
Ključne besede: projekt, gradbeni projekt, faze gradbenega projekta, cilji projekta, projektni management, vodja gradbenega projekta
Objavljeno v DKUM: 25.08.2011; Ogledov: 4294; Prenosov: 615
Celotno besedilo (990,66 KB) |
4. RAZVOJ PODPORNEGA KOMPOZITNEGA IZOLATORJA S KAPACITIVNIM DELILNIKOMMatjaž Nemec, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj podpornega kompozitnega izolatorja s kapacitivnim delilnikom. Opisane so električne in mehanske lastnosti kompozitnih izolatorjev v primerjavi s klasičnimi izolatorji. Predstavljena je zamisel o vgradnji elektrode v notranjost izolatorja, s pomočjo katere bi ustvarili kapacitivni delilnik. S pomočjo simulacije, ki temelji na metodi končnih elementov, je v programskem okolju OPERA Vector Fields predstavljena analiza različnih elektrod in njihov vpliv na kapacitivnost spodnjega priključka izolatorja. Opisan je standard IEC 61243-5, v katerem so predstavljene zahteve, ki jih mora izpolnjevati izolator s kapacitivnim delilnikom. Izdelana je projektna struktura za razvoj podpornega kompozitnega izolatorja, ki med drugim vključuje vhodne strategije, taktike, namenske in objektne cilje, analizo rizikov in časovni plan. Poleg tega so zbrani tudi stroški projekta do začetka serijske proizvodnje. Na koncu diplomskega dela je predstavljeno, kako naj bi potekala nadaljnja eksploatacija projekta, tako da bi bili doseženi zadani cilji projekta.
Ključne besede: kompozitni izolator, kapacitivni delilnik, električno polje, metoda končnih elementov, cilji projekta, analiza rizikov, časovni plan, eksploatacija projekta, analiza stroškov
Objavljeno v DKUM: 26.05.2011; Ogledov: 3273; Prenosov: 231
Celotno besedilo (2,70 MB) |
