1. Trajnostno upravljanje človeških virov: primerjalna analiza Slovenije in Evropske unijeJanja Vasilić, 2024, diplomsko delo Opis: V času, ko se organizacije po vsem svetu soočajo z naraščajočimi zahtevami po trajnostnem razvoju, postaja ključno vprašanje, kako lahko prakse upravljanja človeških virov prispevajo k tem ciljem. Trajnostno upravljanje človeških virov podpira doseganje ciljev trajnostnega razvoja z implementacijo praks, ki prispevajo k dostojnemu delu, zmanjševanju neenakosti, spodbujanju enakih možnosti in izboljšanju delovnih pogojev. Organizacije, ki uspešno vključujejo trajnostne prakse, ne samo izboljšujejo svojo konkurenčnost, ampak tudi krepijo svojo vlogo v širši družbi z ustvarjanjem pozitivnih ekonomskih, socialnih in okoljskih učinkov. V diplomskem delu smo analizirali trajnostne prakse upravljanja človeških virov in njihov vpliv na uspešnost organizacij v Sloveniji ter izbranih državah Evropske unije. Osredotočili smo se na vlogo teh praks pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, kot so enakost spolov, dostojno delo in zmanjševanje neenakosti. Izvedli smo primerjalno analizo med Slovenijo in članicami Evropske unije in dobili vpogled v napredek oziroma zaostanek Slovenije v doseganju trajnostnih ciljev v primerjavi s članicami Evropske unije.
Ključne besede: management človeških virov, strateški management človeških virov, trajnostni management človeških virov, cilji trajnostnega razvoja
Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (2,03 MB) |
2. Presoja trajnosti poslovanja in sledenja 17 trajnostnim ciljem (UN SDG) podjetij z EMAS certifikatom : diplomsko deloTina Pikl, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na spoznavanje trajnostnih ciljev ter kako in v kolikšni meri jim slovenska podjetja sledijo. Glavni cilj raziskave je razumeti, ali uresničujejo cilje trajnostnega razvoja Agende 2030, kot jih določa Organizacija združenih narodov, kako sledijo smernicam in poročajo o svojem napredku. Za analizo smo izbrali podjetja s shemo sistema EU za okoljevarstveno vodenje organizacij (angl. ECO - Management and Audit Scheme; v nadaljevanju: EMAS). Na spletnem portalu AJPES smo poiskali njihova letna poročila in jih pregledali. Iskali smo zgolj informacije, povezane s trajnostnimi cilji. Za vsako posebej smo naredili analizo, da smo ugotovili, katerim ciljem sledijo in na kak način. Na koncu poglavja z rezultati smo pripravili primerjalno analizo in grafičen prikaz rezultatov. Ugotovili smo, da ciljem 3, 4, 6, 7, 8, 9, 11, 12, 13, 14 in 15 sledijo vsa podjetja, medtem ko jih 5., 10., 16. in 17. sledi le šest. Cilju 2 sledita dve podjetji, prvemu pa samo eno. Spoznali smo, da so nekateri cilji lažje dosegljivi, spet drugi težje, kot so pokazali izsledki raziskave. Pri sledenju trajnostnim ciljem so namreč prisotne določene ovire, kot so časovne in finančne omejitve ali primanjkovanje znanja.
Ključne besede: trajnostni cilji, Agenda 2030, EMAS, letno poročilo
Objavljeno v DKUM: 27.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,63 MB) |
3. Primerjava poslanstev, vizij, ciljev in izjav o družbeni odgovornosti v izbranih slovenskih ter skrbskih logističnih podjetjih : magistrsko deloMarko Miljković, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali podjetja s področja logistike in oskrbovalnih verig ter predstavili njihove vizije, poslanstva, cilje in družbeno odgovornost. Pri raziskavi smo upoštevali javno dostopne podatke, objavljene na njihovih spletnih straneh. Osredotočili smo se na 60 izbranih podjetij s področja logistike in oskrbovalnih verig v Sloveniji ter Srbiji. Opredelili smo pojme, kot so poslanstvo, vizija, cilji ter družbena odgovornost. Ugotovili smo, da je poslanstvo izbranih podjetij s področja logistike in oskrbovalnih verig v Sloveniji ter Srbiji v veliki meri povezano z »namenom« in »ljudmi« (zaposleni, naročniki, deležniki, zainteresirane strani itd.). Vizije temeljijo predvsem »na konkretnih ciljih«, kar je podobno v obeh državah. Zasledili smo, da od skupno 60 podjetij s področja logistike in oskrbovalnih verig 44 podjetij ni imelo »časovno omejenih« ciljev, torej smo ugotovili, da se raje časovno ne omejujejo. Iz rezultatov smo zasledili, da dve tretjini teh podjetij ni družbeno odgovornih oziroma na svojih spletnih straneh nimajo informacij o družbeni odgovornosti. Prav tako smo ugotovili, da slovenska podjetja v primerjavi s srbskimi podjetji več pozornosti namenjajo varstvu naravnega okolja.
Ključne besede: poslanstvo, vizija, cilji, družbena odgovornost, logistika
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,81 MB) |
4. Trajnostno mednarodno poslovanje v avtomobilski industrijiUroš Veselić, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo vključevanje trajnosti v mednarodne poslovne strategije avtomobilskega sektorja. Osredotočamo se na vodilne avtomobilske proizvajalce in njihove inovacije na področju razvoja električnih vozil, zmanjševanja ogljičnega odtisa v dobavnih verigah ter sprejemanja načel krožnega gospodarstva. Z analizo proučujemo izzive in priložnosti, s katerimi se ta podjetja soočajo pri prizadevanju za uravnoteženje dobičkonosnosti in okoljske odgovornosti. V diplomskem delu preverjamo, ali je učinkovito vključevanje trajnostnih praks v globalno poslovanje avtomobilskih podjetij ključno za dolgoročno uspešnost industrije ter za reševanje globalnih okoljskih izzivov.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, trajnost, večnacionalne korporacije, avtomobilska industrija, ESG cilji
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,78 MB) |
5. |
6. Krepitev delovne zavzetosti policijskih vodij skozi koncept vodenja s cilji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNeža Primčič, 2024, diplomsko delo Opis: Policija je ena od strukturno zahtevnih, velikih in pomembnih organizacij s primarno funkcijo zagotavljanja notranje varnosti v državi. Njeno delovanje in oblika organiziranosti je tema raziskovanja že od nekdaj, saj je ena najpomembnejših institucij in delov družbe. Da lahko takšna organizacija deluje, zagotavlja uspešnost, kakovost in učinkovitost je pomembno, da ima dobro vzpostavljen sistem vodenja in organiziranosti znotraj svoje strukture. S strani domačih in tujih preiskovalcev je za sistem vodenja in delovanja policijskih organizacij pogosto omenjan koncept MBO ali drugače imenovan koncept vodenja s cilji. Uvedba tega koncepta omogoča dvig motivacije in delovne zavzetosti skozi usmerjanje delovanja zaposlenih ter omogoči boljše delovanje in prilagajanje organizacije kot enote. Namen raziskave je ugotoviti ali lahko koncept MBO uvedemo v policijske organizacije ter s tem dvignemo tako delovno zavzetost zaposlenih kot tudi vodij, saj so vodje ključnega pomena za delovanje organizacije in motivacijo ter opravljanje nalog ostalih zaposlenih. Metoda, ki je bila uporabljena pri raziskovanju, je sistematični pregled literature, ki je omogočil dober in kvaliteten vpogled v nekatere posledice in napake pri vpeljevanju koncepta ter njegov vpliv na vodstvo, tako skozi vire tujih držav kot Slovenije. Opravljena študija je lahko aplikativna na policijske in druge organizacije ter zagotavlja teoretično podlago za mogočo dejansko implementacijo koncepta MBO v policiji v prihodnosti.
Ključne besede: policija, policijski vodje, delovna zavzetost, vodenje s cilji, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (652,96 KB) |
7. Vpliv umetne inteligence na elektronsko poslovanjeLara Čagran, 2024, magistrsko delo Opis: Pandemija Covid-19 je spremenila svet. Potrošniki so se začeli spreminjati in nanašati na spletno nakupovanje, saj so zakoni zahtevali, da ljudje ostanejo doma. Zardi tega je veliko podjetij moralo spremeniti svoj način poslovanja, če je želelo ostati konkurenčno. Morali so se prilagoditi na hitre spremembe. Ravno pandemija je spodbudila razvoj novih tehnologij med njimi tudi umetne inteligence. Pri umetni inteligenci gre za inženiring strojev in programov za njihovo izdelavo. Inteligentni ljudem posredujejo informacije, ki jim bodo pomagale pri njihovem procesu odločanja ter tudi sprejemajo odločitve. Umetna inteligenca ima programsko opremo, ki jo je mogoče programirati v skladu z cilji in potrebami podjetja.
Elektronsko poslovanje zajema različne dejavnosti, vključno z nakupom in prodajo blaga ter storitev, oglaševanjem in komunikacijo s strankami. E-podjetja običajno delujejo preko spletnih mest ali spletnih platform, ki služijo kot glavni vmesnik za transakcije, pri čemer uporabljajo varne plačilne prehode za finančne transakcije. Zaledni sistemi, kot so upravljanje zalog, upravljanje strank in obdelava naročil, so ključnega pomena za delovanje e-poslovanja. Uspeh v e-poslovanju je odvisen od ponudbe izdelkov, uporabniške izkušnje, tržnih strategij, učinkovite dostave in vrhunske storitve za stranke.
E-trgovina je podobna vsaki fizični trgovini. Uporabniki obiščejo e-trgovino, se razgledajo po spletni stani in če jim je všeč nekaj kupijo. Razlika je le v tem, da jim ni treba imeti lastnega prostora in lahko vse izdelke iščejo kar doma. Cilji e-trgovine so različni glede na podjetje. Splošni cilj je zmanjšanje stroškov, povečanje prodaje in povečati zadovoljstvo strank. Podjetja si postavijo cilje e-trgovine, da jim pomaga razumeti na kaj se morajo osredotočiti. Cilji zagotovijo smernice za spodbujanje rasti in doseganje uspeha. Cilji morajo biti jasni in jedrnati morajo pa biti tudi merljivi.
Umetna inteligenca obsega računalniške sisteme, ki so sposobni izvajati naloge, ki so tradicionalno povezane s človeško inteligenco – kot so napovedovanje, prepoznavanje predmetov, tolmačenje govora in generiranje naravnega jezika. Sistemi umetne inteligence se naučijo kako nekaj storiti, tako da obdelujejo veliko količino podatkov. V nekaj primerih učni proces umetne inteligence nadzorujejo ljudje, ki krepijo dobre odločitve in odvračajo slabe, a obstaja sistemi umetne inteligence , ki so zasnovani tako, da se lahko učijo brez nadzora ljudi.
Umetno inteligenco številne tehnologije uporabljajo za izboljšanje zmogljivosti. Najdemo jo v pametnih telefonih s pripomočki umetne inteligence, raznih platformah za e-trgovino z plačilnimi sistemi in vozili s sposobnostmi avtonomne vožnje. Umetna inteligenca pomaga ljudi zaščititi s pilotiranjem spletnih sistemov za odkrivanje goljufij in roboti za nevarna delovna mesta. Vsak stroj, ki ima vgrajeno umetno inteligenco, lahko pretekle izkušnje uporabi za predvidevanje prihodnjih dejanj, spomina in samozavedanja na podlagi različnih sposobnosti stroja. Zato lahko umetno inteligenco razvrstimo v različne podkategorije. Razvoj tehnologije lahko omogoči ustvarjanje strojev z občutkom zavedanja in prepoznavanja.
Umetna inteligenca v poslovanju pomeni uporabo orodij umetne inteligence kot so strojno učenje, obdelava naravnega jezika in računalniški vid za optimizacijo poslovnih funkcij, povečanje poslovne vrednosti in produktivnosti zaposlenih. Podjetja umetno inteligenco uporabljajo za krepitev analize podatkov in sprejemanja odločitev izboljšanje uporabniške izkušnje, ustvarjanje vsebine, optimizacijo IT, prodaje, trženja in praks kibernetske varnosti. Umetna inteligenca se uporablja kot orodje za podporo človeške delovne sile pri povečanju učinkovitosti poslovanja.
Ključne besede: Umetna inteligenca, strojno učenje, elektronsko poslovanje, vrste e-trgovine, cilji e-trgovine, Amazon, vrste umetne inteligence, ChatGPT
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,33 MB) |
8. Analiza izbranih učbeniških gradiv za pouk glasbene umetnosti od 1. do 3. razreda osnovne šole z vidika uresničevanja učnih ciljev : magistrsko deloLucija Vaupotič, 2024, magistrsko delo Opis: Učbeniška gradiva za glasbeno umetnost so pomembna učna sredstva, ki se lahko vključijo v vse faze pouka. V Sloveniji učenci začnejo učbenike in delovne zvezke za glasbeno umetnost uporabljati že v 1. razredu osnovne šole. Obdobje od 1. do 3. razreda osnovne šole (prvo vzgojno-izobraževalno obdobje) je pomembno tako za razvijanje sposobnosti pravilne uporabe učbenikov in delovnih zvezkov v šoli kot tudi samostojno za učenje doma. Njihova vsebina in metodično-didaktična zasnova je tako ključnega pomena, saj so učbeniška gradiva prevladujoče učno sredstvo. Zelo pomembno je, da učbeniška gradiva za glasbeno umetnost vsebujejo dejavnosti in naloge, ki uresničujejo cilje iz Učnega načrta za glasbeno vzgojo (2011). Učni načrt je deljen na vzgojno-izobraževalna obdobja in še bolj podrobno na posamezna področja glasbenih dejavnosti (izvajanje, ustvarjanje in poslušanje). Bistveno je, da so ta glasbena področja zastopana tudi v učbeniških gradivih. V raziskavi smo raziskali možnost, v kolikšni meri izbrana učbeniška gradiva za pouk glasbene umetnosti od 1. do 3. razreda osnovne šole uresničujejo cilje na področjih glasbenih dejavnosti. Za izvedbo raziskave smo uporabili deskriptivno metodo. Za analizo učbeniških gradiv smo oblikovali in uporabili kriterije. Ti temeljijo na presoji, katere operativne cilje je možno uresničiti ob uporabi gradiv. Obdelavo podatkov smo izvedli kvantitativno na osnovi deskriptivne statistike. Ugotovili smo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med učbeniškimi gradivi različnih založb glede števila ciljev, ki jih je možno uresničiti na področju glasbene dejavnosti izvajanja, ustvarjanja ali poslušanja ob uporabi gradiv.
Ključne besede: glasbena umetnost, učbeniška gradiva, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt za glasbeno vzgojo, učni cilji za glasbeno umetnost
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 101; Prenosov: 29
Celotno besedilo (4,11 MB) |
9. Socialni cilji kot dejavnik razlik v izvajanju medvrstniškega nasilja v obdobju zgodnjega mladostništva : magistrsko deloTinkara Koračin, 2024, magistrsko delo Opis: Socialni cilji mladostnike usmerjajo k doseganju želenega socialnega položaja v vrstniški skupini – pogostokrat preko izvajanja medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se učenci glede na izraženost socialnih ciljev razlikujejo v izvajanju medvrstniškega nasilja, negotovosti zaradi socialnega položaja in zaznani opori vrstnikov, ter preveriti, ali spol igra vlogo moderatorja v odnosu med socialnimi cilji in izvajanjem medvrstniškega nasilja. V naši raziskavi je sodelovalo 6244 učencev 8. in 9. razreda iz 118 slovenskih šol, ki so rešili baterijo vprašalnikov, sestavljeno iz Vprašalnika medvrstniških odnosov: nasilno vedenje (APRI-BT), Revidiranega vprašalnika medvrstniških odnosov: spletno nasilno vedenje, Lestvice socialnih ciljev, Lestvice negotovosti zaradi socialnega položaja in Lestvice zaznane opore. Rezultati so pokazali, da učenci z višje izraženimi cilji priljubljenosti izvajajo več nasilja v primerjavi z ostalimi in poročajo o več negotovosti zaradi socialnega položaja, učenci z višje izraženimi cilji naklonjenosti pa izvajajo manj nasilja ter poročajo o več zaznane opore vrstnikov. Dekleta v višji meri izražajo socialne cilje naklonjenosti, fantje pa socialne cilje priljubljenosti. Spol se je izkazal kot pomemben napovednik v odnosu med socialnimi cilji priljubljenosti in izvajanjem nasilja tako pri fantih kot pri dekletih, a je učinek pri fantih večji. Na podlagi navedenih ugotovitev predlagamo določene preventivne ukrepe, ki bi pripomogli k zmanjševanju pojavnosti medvrstniškega nasilja, in spodbujamo k nadaljnjemu raziskovanju socialnih ciljev.
Ključne besede: socialni cilji priljubljenosti, socialni cilji naklonjenosti, medvrstniško nasilje, zaznana opora, negotovost zaradi socialnega položaja, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 32
Celotno besedilo (742,02 KB) |
10. Pomembnost trajnostnega poročila za hčerinsko podjetje Wolford : magistrsko deloBrigita Sever, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali tematiko trajnostnega razvoja in pomembnost trajnostnega poročila za tekstilno hčerinsko podjetje. Ob proučevanju tematike smo ugotovili, da se definicije in smernice razlikujejo glede na stališča avtorjev, vse pa delujejo v korist naravnega okolja in družbe. S pridobljenimi teoretičnimi spoznanji smo zbrali obstoječe informacije za trajnostno poročilo hčerinskega podjetja. Na osnovi 17 ciljev trajnostnega razvoja, predlaganih s strani Združenih narodov, smo za podjetje definirali povezave podjetja s cilji. S pomočjo pridobljenih podatkov in povezanih ovrednotenih ciljev smo oblikovali ustrezne ukrepe. Te pa smo povezali in jih razdelili na tematske sklope. S pomočjo pridobljenih podatkov smo izdelali SWOT analizo na osnovi katere lahko podjetje gradi na prednostih, odpravlja pomanjkljivosti, izkorišča priložnosti in se izogiba tveganjem.
Zaenkrat takšno poročilo še ni potrebno, je pa za podjetje pomembno, da lahko sistematično vodi podatke, jih spremlja in definira ustrezne ukrepe za trajnostni razvoj podjetja.
Ključne besede: trajnostni razvoj, trajnostno poročilo, cilji trajnostnega razvoja, tekstilno podjetje, hčerinsko podjetje, družbena odgovornost
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 416; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,07 MB) |
