| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 177
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Cilji za spremembo osebnosti in namerne spremembe v osebnosti pri študentih
Maruša Kekec, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu nas je zanimalo, kakšne cilje za spremembo osebnostnih lastnosti imajo študenti psihologije in kako se ti cilji povezujejo z njihovo samooceno osebnosti in oceno njihove osebnosti s strani pomembnih drugih. Zanimalo nas je tudi, ali se želijo posamezniki bolj spremeniti, če je samospoštovanje, samoučinkovitost ali psihično blagostanje nižje izraženo. Ugotoviti smo želeli, v kolikšni meri lahko s pomočjo intervencije za spodbujanje namernih sprememb v osebnosti udeleženci dosežejo želene spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih in kakšni so učinki sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju. Naš vzorec je zajemal 61 študentov, starih med 19 in 24 let, ki so izpolnili vprašalnike BFI, C-BFI, SPANE, SWLS, RPWB, SLCS-R in GSES. Vprašalnik BFI – bližnji je bil uporabljen za oceni osebnosti udeležencev s strani starša in prijatelja. Udeleženci so sodelovali v trimesečni intervenciji, katere namen je bil spodbuditi namerne spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih. Spremembe v izraženosti osebnostnih lastnosti med začetkom in koncem semestra smo preverili s pomočjo Wilcoxovega testa predznačnih rangov. Za preverjanje učinkov sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju smo uporabili multiplo regresijsko analizo. Ugotovili smo, da si udeleženci nižje izražene ekstravertnost, vestnost, sprejemljivost in odprtost želijo zvišati, višje izražen nevroticizem pa znižati. Posamezniki si želijo zvišati/znižati tiste osebnostne lastnosti, za katere so prijatelji ali starši ocenili, da so nizko/visoko izražene. Posamezniki z nižjim samospoštovanjem si želijo osebnostne lastnosti bolj spremeniti, medtem ko si bolj samoučinkoviti osebnostnih sprememb želijo v manjši meri. Osebnostno se želijo bolj spremeniti tisti posamezniki, ki so manj zadovoljni s svojim življenjem, doživljajo nižjo pozitivno in višjo negativno emocionalnost ter imajo nižje izraženo psihološko blagostanje. Naša trimesečna intervencija je bila učinkovita pri posameznikih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali zvišati ekstravertnost in znižati nevroticizem. Pri udeležencih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali vestnost, je med semestrom prišlo do učinka v obratno smer, saj se je izraženost znižala in ne zvišala. Znotraj subjektivnega blagostanja nismo ugotovili, da bi spremembe v osebnosti med semestrom pomembno napovedovale večjo porast v zadovoljstvu z življenjem. Medtem ko smo ugotovili, da zvišanje odprtosti med začetkom in koncem semestra napoveduje večji porast v psihološkem blagostanju v tem obdobju. Naša raziskava je prva tovrstna v našem okolju, in kaže, da si posamezniki želijo sprememb v osebnosti ter da so namerne spremembe v osebnosti mogoče. Poleg tega se kaže pozitiven učinek sprememb v osebnosti na psihološko blagostanje.
Ključne besede: cilji za spremembo osebnosti, namerne spremembe v osebnosti, samospoštovanje, samoučinkovitost, blagostanje
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 185; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
FOKUSIRANJE NA KNJIŽEVNO OSEBO V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Helena Slameršak, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge obravnava recepcijsko zmožnost otroka, natančneje zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe v prvem triletju osnovne šole. Prva faza naloge zajema cilje mladinske književnosti in njihovo členitev. Glede na členitev ciljev se v nadaljevanju obravnava usmeri v drugi cilj mladinske književnosti, in sicer na procesno/funkcionalni cilj, z drugimi besedami na pridobivanje recepcijske zmožnosti od senzomotornega obdobja otrokovega razvoja vse tja do obdobja konkretnih logičnih operacij. V nadaljevanju se poglobi v razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe v različnih obdobjih in literarni teoriji le-te. Nato preveri, katere metode pomagajo pri razvijanju recepcijske zmožnosti književne osebe in se osredotoči na metodo fokusiranja za razvijanje zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književnih oseb. Ob koncu prvega dela diplomske naloge preveri še, kako učni načrt vodi učitelja v procesu zaznavanja književne osebe in kakšni so pričakovani rezultati ob koncu prvega triletja osnovne šole. V drugi fazi je zajeta evalvacija didaktičnega gradiva za prvo triletje iz zornega kota zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe. Uporabljeni so kriteriji za klasifikacijo didaktičnega gradiva, ki jih izpostavlja literarnorecepcijska metoda fokusiranja na književno osebo. Rezultati evalvacije so podkrepljeni s primeri, preglednico in z besedo. Zaključek diplomske naloge oblikuje sklep s potrditvami postavljenih hipotez.
Ključne besede: Cilji mladinske književnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe, literarna teorija književne osebe, učni načrt, metoda fokusiranja na književno osebo v prvem triletju osnovne šole.
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 222; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

3.
Usklajevanje interesov udeležencev podjetja pri izbiri politike podjetja
Samanta Gašparič, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta z naslovom Usklajevanje interesov udeležencev podjetja pri izbiri politike podjetja preučujemo usklajevanje interesov udeležencev podjetja, ki je ključnega pomena za uspešno določitev politike podjetja. Uspešno komuniciranje in dobro medsebojno pogajanje zaposlenih nekega podjetja imata pomembno in ključno vlogo, saj ljudje ves čas komunicirajo, se pogajajo in usklajujejo svoje interese, kar vpliva na razvoj in poslovanje podjetja. Znano je, da ima vsak udeleženec podjetja do podjetja določen interes, drugače ne bi bil udeleženec podjetja. To velja tako za notranje kot zunanje udeležence podjetja. Dobro usklajevanje interesov (predvsem ključnih) udeležencev podjetja je smiselno in uporabno predvsem pri izbiri politike podjetja, saj z njo lastniki podjetja določajo dolgoročne smernice njegovega razvoja. Ugotavljamo, da je samo z uspešno komunikacijo mogoče kakovostno uskladiti interese, kakor se tudi uspešno pogajati. V delu diplomskega projekta z naslovom Usklajevanje interesov udeležencev podjetja pri izbiri politike podjetja smo zato raziskali in preučili interesno usklajevanje vseh udeležencev podjetja. Teoretično smo raziskovano vsebino preučili v poglavjih 1–4, v katerih smo za uvodnimi opredelitvami pojasnili politiko podjetja, komunikacijo za usklajevanje interesov pri izbiri politike podjetja, pa tudi pomen pogajanj za usklajevanje interesov pri izbiri politike podjetja. Teoretična izhodišča smo preverili tudi praktično na primeru družinskega podjetja Tehnološki center Jakl, d. o. o. Raziskali smo predvsem pomen poslovne, verbalne in neverbalne komunikacije, pristope in načine pogajanj v preučevanem podjetju, s poudarkom na interesnem usklajevanju pri izbiri politike podjetja. S pomočjo zaposlenih preučevanega družinskega podjetja Tehnološki center Jakl, d. o. o. smo pridobili rezultate anketnega vprašalnika, ki smo jih analizirali, in zapisali sintezo tako pridobljenih spoznanj. Na podlagi pridobljenih rezultatov preučevanega podjetja smo na koncu izdelali še priporočila za prakso pri usklajevanju interesov pri izbiri politike podjetja.
Ključne besede: Interesno usklajevanje, politika podjetja, poslanstvo, smotri, temeljni cilji, komuniciranje, pogajanje, družinsko podjetje.
Objavljeno: 26.10.2020; Ogledov: 497; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

4.
Socialni cilji kot dejavnik medvrstniškega nasilja pri mladostnikih
Anja Mikl, 2020, magistrsko delo

Opis: Otroci oz. učenci v obdobju šolanja preživijo bistveno več časa v šolskem okolju kot drugje, zaradi česa imajo te izkušnje kritično vlogo pri njihovem kognitivnem, socialnem in čustvenem razvoju. Izkušnja medvrstniškega nasilja za posameznika in šolsko okolje predstavlja neprijetno izkušnjo z možnimi negativnimi izidi. V obdobju mladostništva je medvrstniško nasilje velikokrat v strateški vlogi dokazovanja ali vzdrževanja posameznikovega socialnega statusa. Pomembno vlogo pri slednjem imajo prav socialni cilji, ki so eden izmed glavnih motivov za izvajanje medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil raziskati vlogo in pomen socialnih ciljev v kontekstu medvrstniškega nasilja. Končni vzorec je zajemal 2039 učencev višjih razredov 20 osnovnih in srednjih šol. Starost učencev je od 13 do 22 let (M = 15,48). Rezultati so pokazali, da učenci z visoko izraženimi socialnimi cilji po priljubljenosti v višji meri poročajo o izvajanju nasilnega vedenja. O večjem izvajanju slednjega, predvsem odnosnega medvrstniškega nasilja, so prav tako poročali učenci, ki so bili v primerjavi z drugimi bolj negotovi zaradi svojega socialnega statusa v vrstniški skupini. Prav tako smo preverili, ali se pojavljajo razlike pri učencih, ki imajo visoke cilje po priljubljenosti, a v vrstniški skupini niso prepoznani kot takšni (angl. wannnabes). Pokazalo se je, da ta skupina učencev poroča o višji stopnji viktimizacije, predvsem odnosni in besedni. Na podlagi tega lahko sklepamo, da gre za rizično skupino učencev, zaradi česa bi bilo smiselno pripraviti intervencije na skupinski ravni, ki smo jih predstavili v diskusiji. Rezultati analiz so prav tako pokazali, da osnovnošolci poročajo o višjih socialnih ciljih po priljubljenosti kot srednješolci. Pri preverjanju razlik med spoloma se je pokazalo, da fantje v večji meri poročajo o ciljih po priljubljenosti, medtem ko so dekleta v večji meri poročala o višjih socialnih ciljih po sprejetosti, prav tako so, v primerjavi z fanti, poročala o večji negotovosti zaradi svojega socialnega statusa. Rezultati raziskave nam lahko tako pomagajo bolje razumeti funkcijo nasilnega vedenja in k priljubljenosti usmerjenih vedenj v mreži vrstniških odnosov.
Ključne besede: socialni cilji, priljubljenost, sprejetost, negotovost zaradi socialnega statusa, mladostniki, vrstniški status, medvrstniško nasilje
Objavljeno: 16.09.2020; Ogledov: 393; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (713,06 KB)

5.
Vojaške implikacije razvoja skupnih vojaških zmogljivosti v okviru izpolnjevanja Helsinških ciljev do leta 2020+
Boštjan Peternelj, 2014, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Članek prikazuje pregled obstoječega in prihodnjega stanja razvoja skupnih vojaških zmogljivosti pod Helsinškimi cilji. V vsebini je prikazano tehnološko in organizacijsko povezovanje članic EU v okviru vojaškega sodelovanja v dveh ciklih razvoja vojaške integracije v Evropi. Pri tem povezovanju se članice EU poskušajo izogniti nepotrebnemu podvajanju vojaških zmogljivosti, vlog in nalog med EU in NATO. Metode: Splošne ugotovitve so prikazane z analizo vsebine in interpretacije primarnih in sekundarnih virov ter uporabo empirične metode. Empirična metoda je uporabljena za ekspertno ocenitev nadaljnjega razvoja skupnih vojaških zmogljivost po preteku roka za izvedbo dokumenta Helsinški cilji 2010 po letu 2010. Ugotovitve: Praktične ugotovitve v okviru pregleda obstoječega stanja v članku nam prikazujejo, da članice EU imajo izdelane nacionalne razvojne koncepte. V luči obrambnega povezovanja članic EU so se pokazali jasni obrisi dosedanjega koncepta razvoja skupnih vojaških zmogljivosti kot tudi zastoji načrtovanja in razvoja teh zmogljivosti. Zastoji so se pojavili, ne glede s krepitvijo tehničnega in organizacijskega sodelovanja v času evropske vojaške integracije. Razloge zanje najdemo pri dodatnih finančnih prihrankih, ki se ne glede v okviru krepitve in razvoja skupnih vojaških zmogljivosti lahko realizirajo skupni vojaški programi posodobitve v prihodnjem (drugem) ciklu razvoja skupnih vojaških zmogljivosti vseh članic EU do leta 2020+. Pri tem je najbolj pomembno strukturno in finančno sodelovanje vseh članic EU na vojaškem področju. Omejitve/uporabnost raziskave Glavne omejitve v raziskavi se nanašajo na izpolnjevanje skupnih zahtev, če bodo dejansko vse članice EU v prihodnje pristopile k aktivnejšemu združevanju vojaških zmogljivosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: Izvirnost prispevka prikazuje članice EU, da intenzivno iščejo rešitve za nastalo situacijo v luči povečanega obrambnega sodelovanja. Članice EU za krepitev skupnih vojaških zmogljivosti iščejo skupne niše, s katerimi iščejo finančne prihranke v okviru krepitve, razvoja in načrtovanja skupnih vojaških zmogljivosti.
Ključne besede: EU, članice, vojaške zmogljivosti, EUBG, vojaški katalogi, Helsinški cilji
Objavljeno: 29.04.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (369,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Duševno zdravje kot nacionalni kapital
Nina Kolar, 2020, diplomsko delo

Opis: Duševno zdravje kot nacionalni kapital Duševne motnje spadajo med deset poglavitnih vzrokov oviranosti v svetu, s hudimi družbenimi in gospodarskimi posledicami za posameznika, družine in skupnosti. Težave v duševnem zdravju so ključni razlog za izgubo produktivnega človeškega kapitala; na delovnih mestih nastajajo visoki stroški zaradi prezentizma in/ali absentizma. Osebe s težavami v duševnem zdravju imajo pomembno zmanjšane prihodke in se pogosteje prezgodaj upokojujejo. Absentizem je družbeni, organizacijski in pravni problem, ki ima ekonomske posledice za delavce, delodajalce, gospodarstvo in področje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Posameznikovo duševno stanje, kot so sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje, odnosi z drugimi in vsakodnevno delovanje ter sposobnost, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z izzivi, problemi in doprinaša k skupnosti, v kateri živi, je skrhano in izven ravnovesja. Težave se lahko pojavijo na enem ali več področjih duševnega zdravja. Osebe z duševnimi motnjami in njihovi bližnji pa so poleg bremena bolezni pogosto deležni diskriminacije, izključenosti in kršenja temeljnih človekovih pravic, stigma pa negativno vpliva tudi na dostopnost oz. potek zdravstvene obravnave. Skrb za duševno zdravje družbe temelji na dobrem duševnem zdravju otrok in mladih. Zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja, ki preprečuje duševne težave že v otroštvu, je dolgoročna naložba družbe. Učinkoviti ukrepi in pristopi na področju krepitve in varovanja duševnega zdravja so namreč ključni za napredek družbe in gospodarsko rast, saj lahko le duševno zdrav posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost. Potrebne pa so tudi aktivnosti v zvezi s promocijo duševnega zdravja v delovnem okolju. V diplomskem delu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega pristopa ter podatkov iz najnovejših raziskav s področja duševnega zdravja predstavili razsežnost problematike duševnega zdravja v Evropski uniji (s poudarkom na stanju v Sloveniji) in ključne izzive ter strateške cilje za njegovo izboljšanje. Predstavili smo obstoječe strateške ukrepe (se z njimi strinjali oz. manj strinjali) in predlagali svoje (dodatne) ukrepe, ki bi jih k obstoječim dodali za večjo, zanesljivo učinkovitost na področju duševnega zdravja posameznikov in družbe v celoti. 
Ključne besede: duševno zdravje, družbeno in godpodarsko breme, ranljive skupine, stigma, ključni izzivi in strateški cilji
Objavljeno: 10.03.2020; Ogledov: 546; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

7.
Metoda obvladovanja tveganj v enotnem poslovnem repozitoriju
Jani Škrbec, 2019, magistrsko delo

Opis: Z razvojem sistemov vodenja po mednarodnih standardih v podjetjih postajajo le ti pomembni pri njihovem poslovanju. Njihova pot do integracije v poslovne procese je lahko zelo dolgotrajna. Za podjetja, ki imajo vzpostavljene in certificirane sisteme vodenja bo predstavljalo velik izziv glede obvladovanja tveganj, ki jih bodo morali prepoznati in upoštevati v svojih procesih ob novih izdajah standardov. V okviru znanosti o upravljanju tveganj, je slednje predstavljeno kot grožnja poslovnim ciljem katere je potrebno čim bolj omiliti, da lahko podjetje sledi svojim ciljem poslovanja. Dandanes tradicionalno obravnavanje procesov podjetja predstavlja neizkoriščen potencial. Celosten pristop obvladovanja tveganj bomo skušali prikazati v teoretičnem delu ter spoznati orodja, ki bi bila primerna za prikaz vseh tveganj na izbranih procesih iz skupine vodstvenih, osnovnih in podpornih procesih. V aplikativnem delu magistrske naloge je predstavljen celovit prikaz tveganj z upoštevanjem vzpostavljenega integriranega sistema vodenja kakovosti po standardih ISO 9001, 14001, 27001 in OHSAS 18001 v podjetju Elektro Ljubljana d.d., kateri bi bili relevantni za obravnavo in njeno obvladovanje. V nalogi bomo skušali poiskati priložnosti za izboljšanje obstoječega stanja obravnavanih tveganj, katero bomo dosegli na podlagi teoretičnih izhodišč, ki bodo opisane v prvem (teoretičnem) delu magistrske naloge. Za celovito obravnavo prepoznanih tveganj smo: • uporabili procesni pristop, oblikovan s pomočjo programskega orodja ARIS in njegove metodologije, • analizirali trenutno prepoznana tveganja na praktičnem primeru izbranih procesov, • identificirali vse rezultate procesa z upoštevanjem njenega konteksta organizacije, zainteresirano javnostjo in cilji v povezavi z uravnoteženem sistemom kazalnikov, • upoštevali potreben čas za uvajanje katerega smo izmerili po metodi PERT.
Ključne besede: - Obvladovanje tveganj, - Standardi sistemov vodenja, - Cilji in uravnotežen sistem kazalnikov, - Procesni pristop, - Programsko orodje z ARIS metodologijo.
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 432; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

8.
Pravopisna zmožnost učiteljev razrednega pouka
Katja Koren, 2019, magistrsko delo

Opis: Pravopisna zmožnost je sposobnost obvladovanja in uporabe pravil pri pisanju določenega jezika. Pri pravopisni zmožnosti sta zelo pomembni dejavnosti natančno branje in pisanje. V magistrskem delu z naslovom Pravopisna zmožnost učiteljev razrednega pouka so v teoretičnem delu predstavljeni sporazumevanje, pismenost, operativni cilji iz učnega načrta za slovenščino ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, standardi znanja, slovenski pravopis ter pravila iz pravopisa, vezana na cilje pravopisne zmožnosti. V empiričnem delu predstavljamo raziskavo, v kateri je sodelovalo 105 učiteljev razrednega pouka na slovenskih osnovnih šolah. S pomočjo testa v obliki besedila, v katerem je bilo 67 pravopisnih napak, sestavljenih po operativnih ciljih pravopisne zmožnosti iz učnega načrta za slovenščino (2011) ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, smo preverjali pravopisno zmožnost učiteljev razrednega pouka. Učitelji so morali besedilo pravopisno popraviti brez pomoči pravopisa in drugih pripomočkov. Pravopisno zmožnost smo primerjali med učitelji razrednega pouka s podeželskih in mestnih šol. Pri popravljanju besedila so bili učitelji najbolj uspešni pri zapisovanju imena jezikov (99,0 %), najmanj uspešni pa pri uporabi oklepaja (66,7 %). Veliko težav so imeli tudi pri uporabi končnih ločil na koncu enostavčnih in večstavčnih povedi. Slabši rezultati so bili tudi pri zapisovanju imen praznikov, predvsem pri prazniku gregorjevo. Menimo, da so učitelji pravopisno dobro usposobljeni. Upamo, da svoje znanje občasno nadgrajujejo z izobraževanji ali dodatnimi gradivi.
Ključne besede: pravopis, pravopisna zmožnost, učni načrt za slovenščino, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, operativni cilji in standardi znanja
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 417; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
Organizacijska struktura na primeru podjetja COMTRADE D.O.O.
Tjaša Leš, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu predstavimo kaj je organizacija, cilji organizacije, ter kakšne vrste organizacij poznamo. Nato podrobneje predstavimo organizacijsko strukturo in organizacijsko shemo in spoznamo vrste organizacijskih struktur. Kasneje predstavimo lastnosti organizacijske strukture, ter njene dejavnike. Predstavimo podjetje COMTRADE D.O.O., kjer spoznamo nekatere njegove dejavnike v organizacijski strukturi.
Ključne besede: organizacija, organizacijska struktura, poslovanje, cilji, podjetje
Objavljeno: 04.03.2019; Ogledov: 640; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (930,32 KB)

10.
Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcev
Monika Špilar, 2018, magistrsko delo

Opis: Pravopisna zmožnost je pomemben del pouka slovenščine ter tudi življenja nasploh. Kako bi se sporazumevali, če se ne bi držali nekih pravil? Pod pojem pravopisna zmožnost spadajo vsa pravopisna pravila, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju in zapisovanju besedil. Učenci tako postopoma spoznavajo pravila in se jih učijo. Višji kot je razred, več je pravil in težja so. Zato je toliko bolj pomemben razvoj pravopisne zmožnosti na začetku izobraževanja. Pomembno je, da je osnova dobra, saj bomo na ta način najlažje in najbolje nadgrajevali znanje. V magistrskem delu Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcev sem v teoretičnem delu izpostavila sporazumevalno zmožnost, ki jo sestavljajo štirje dejavniki: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Vsak dejavnik sem opisala, saj so vsi štirje zelo pomembni za razvoj sporazumevalne zmožnosti. En dejavnik dopolnjuje drugega. Če poslušanje dobro razvijemo, bomo lažje in bolje razvili tudi govor. Pod dejavnik pisanje spada tudi pravopisna zmožnost, saj zajema pravopisna pravila, ki jih moramo poleg vseh drugih pravil pisanja poznati, da lahko zapišemo neko besedilo. Pomemben del moje naloge je tudi del iz pravopisa, v katerem sem zajela pravopisna pravila za vseh enajst ciljev, ki jih najdemo v učnem načrtu za slovenščino za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (Slovenščina. Učni načrt, 2011). Med temi enajstimi cilji je sedem takšnih, ki so določeni kot minimalni standardi znanja. To so tisti, ki jih mora učenec znati oz. usvojiti, da lahko napreduje v višji razred. Raziskavo za svojo nalogo sem opravila s pomočjo besedila, v katerem so bile pravopisne napake za vseh enajst ciljev pravopisne zmožnosti. Učenci so jih morali najti in popraviti. V raziskavi je bilo vključenih 740 četrtošolcev iz celotne Slovenije, to je iz vseh statističnih regij. Bilo je 366 fantov in 374 deklet. Pridobljene podatke sem predstavila tabelarično. Rezultate sem obdelala na nivoju deskriptivne statistike ter inferenčne statistike za vpliv spola na posamezen cilj. Rezultati so pokazali, da je manj kot 50 % vseh učencev popravilo napake, povezane s cilji pravopisne zmožnosti za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Minimalne standarde za pravopisno zmožnost je doseglo 54,5 % učencev. Najslabši rezultat (le 10,9 % vseh učencev) so učenci dosegli pri cilju ločeno pisanje nikalnice pred glagolom, ki je tudi minimalni standard. Drugi najslabši rezultat je bil pri cilju pisanje glavnih in vrstilnih števnikov s številko. Pri tem cilju je le 19,6 % vseh učencev pravilno popravilo napake. Dobro usvojena cilja sta raba velike začetnice na začetku povedi ter ločeno pisanje predloga in naslednje besede. Menim, da bi učenci z dodatnimi vajami, utrjevanjem in ponavljanjem lahko izboljšali svoj rezultat na testu.
Ključne besede: Sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, cilji, minimalni standardi znanja.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 2155; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (959,09 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici