| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekonomski dejavniki izvolitve županov
Blaž Zajc, 2021, magistrsko delo

Opis: Globalizacija in tehnološki razvoj s seboj prinašata nove potrebe in mi postajamo čedalje zahtevnejši in kompleksnejši odjemalci. Mediji nas vsak dan zasipavajo z množico informacij in mi izberemo tiste, ki jih želimo podrobneje spoznati. Tudi župani in drugi politiki so pod nenehnim drobnogledom medijev in volivcev. Slednjim v odločitvenem procesu niso pomembni samo rezultati – pomembni so jim tudi prezenca, osebnost in številni drugi dejavniki, ki jih morajo kandidati izpolnjevati. In s tem se ukvarjamo v tej nalogi. Ugotovili smo, da imamo v Sloveniji trenutno 212 občin (Ministrstvo za javno upravo, 2020). Dotaknili smo se tudi drugega nivoja lokalnih samouprav – regij, ki so v zadnjem času ponovno aktualna tema, čeprav še zmeraj nerealizirana. S pomočjo teorije smo opredelili, kako so nastajale slovenske občine, kakšni so kriteriji za nastanek občin, kako občine oblikujejo proračun in od kod črpajo sredstva za svoj obstoj. Pogledali smo tudi naloge in vrste občin, nadzor države nad njimi, opredelili pojme centralizacija, decentralizacija in subsidiarnost ter primerjali slovenske lokalne samouprave z drugimi državami. Podrobneje smo opredelili organe občine in občinske uprave, največ pozornosti pa smo namenili županu: njegovim nalogam, pristojnostim, tipom vodenja, političnim programom. Z vidika županske funkcije smo pogledali sistem lokalnih volitev, odnos župana in medijev, županove ambicije, reelekcijo. Analizirali smo politično-ekonomske cikle, ki jih po mnenju Setnikar Cankar et al. (2008, str. 74–75) ustvarja vlada pred volitvami, da bi jim ugodne razmere zagotovile čim večji uspeh. Preučili smo tudi teorijo javne izbire in dejavnike izvolitve županov, ki smo jih razdelili v dve skupini: na osebnostne oziroma splošne dejavnike in ekonomske dejavnike. Nalogo smo zaključili z lastno raziskavo, ki je bila osnovana na podlagi anketnega vprašalnika, narejenega na vzorcu 700 anketirancev, in se je dotikala dejavnikov izvolitve županov in njihove pomembnosti v odločevalnem procesu volivca. Izmed treh zastavljenih hipotez smo eno potrdili, dve pa zavrnili. Morda bodo rezultati raziskave v pomoč bodočim kandidatom za župana in njihovim morebitnim vodjem kampanje, da bodo videli, katerim dejavnikom volivci pripisujejo velik pomen, in s tem se jim bodo lahko bolj posvetili. Ugotovili smo, da je najpomembnejši dejavnik v odločitvenem procesu osebnost kandidata, med ekonomskimi dejavniki pa je najpomembnejša sposobnost kandidata, da privablja nova podjetja in jim omogoča obstoj.
Ključne besede: javna uprava, občina, župan, gospodarsko-politični cikli, dejavniki izvolitve
Objavljeno: 23.12.2021; Ogledov: 51; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

2.
IZRABA NIZKOTEMPERATURNIH ENERGETSKIH VIROV Z BINARNIM TERMODINAMIČNIM CIKLOM
Božidar Aničić, 2015, magistrsko delo

Opis: Učinkovita raba energije je eden izmed glavnih nalog za doseganje energetskih ciljev Evropske unije. V procesih se pogosto pojavijo nizkotemperaturni viri energije, ki zaradi nizkega energetskega potenciala ostajajo neizkoriščeni. En izmed učinkovitih načinov za izrabo omenjenih virov energije je binarni termodinamski Kalina cikel za proizvodnjo elektrike. Kalina cikel prinaša boljše izkoristke za nizko-temperaturne intervale v primerjavi z organskim Rankinovim ciklom. Primerjava dva Kalina sistema – KCS11 in KCS 34 je pokazala, da KCS 34 sistem ima večje skupne izkoristke za enake pogoje, vendar je izvedba KCS 11 sistema enostavnejša in lažja za dimenzioniranje, ter optimiranje. Trenutno je KCS 11 sistem bolj zastopan v praksi zaradi enostavnejše izvedbe. Na drugi strani je KCS 34 primeren za večje siteme, ter višje temperature toplotnega vira, kadar razlika v izkoristkih bolj pride do izražaja. Oba procesa sta zelo flekisibilna, kar pomeni, da je obratovalne parametre možno nastavljati glede na zunajne pogoje, kot so temperatura kondenzacije, temperatura vira toplote, itd.
Ključne besede: Kalina cikel, binarni termodinamski cikli, učinkovita raba energije.
Objavljeno: 20.07.2015; Ogledov: 949; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

3.
NZ-flows in strong products of graphs
Wilfried Imrich, Iztok Peterin, Simon Špacapan, Cun-Quan Zhang, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Za krepki produkt ▫$G_1 boxtimes G_2$▫ grafov ▫$G_1$▫ in ▫$G_2$▫ dokažemo, da je ▫${mathbb{Z}}_3$▫-pretočno kontraktibilen natanko tedaj, ko ▫$G_1 boxtimes G_2$▫ ni izomorfen ▫$Tboxtimes K_2$▫ (kar poimenujemo ▫$K_4$▫-drevo), kjer je ▫$T$▫ drevo. Sledi, da za ▫$G_1 boxtimes G_2$▫ obstaja NZ 3-pretok, razen če je ▫$G_1 boxtimes G_2$▫ ▫$K_4$▫-drevo. Dokaz je konstruktiven in implicira polinomski algoritem, ki nam vrne NZ 3-pretok, če ▫$G_1 boxtimes G_2$▫ ni ▫$K_4$▫-drevo, oziroma NZ 4-pretok sicer.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, celoštevilski pretoki, krepki produkt, poti, cikli, nikjer ničelni pretok, mathematics, graph theory, integer flows, strong product, paths, cycles
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 553; Prenosov: 103
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Perfect codes in direct products of cycles - a complete characterization
Janez Žerovnik, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Let ▫$G = times^n_{i=1}C_{ell_i}$▫ be a direct product of cycles. It is known that for any ▫$r le 1$▫, and any ▫$n le 2▫$, each connected component of ▫$G$▫ contains a so-called canonical ▫$r$▫-perfect code provided that each ▫$ell_i$▫ is a multiple of ▫$r^n + (r+1)^n$▫. Here we prove that up to a reasonably defined equivalence, these are the only perfect codes that exist.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, korekcijske kode, direktni produkt grafov, popolne kode, cikli, mathematics, graph theory, error-correcting codes, direct product of graphs, perfect codes, cycles
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1040; Prenosov: 74
URL Povezava na celotno besedilo

5.
An almost complete description of perfect codes in direct products of cycles
Sandi Klavžar, Simon Špacapan, Janez Žerovnik, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Naj bo ▫$G = times_{i=1}^nC_{ell_i}$▫ direktni produkt ciklov. Dokazano je, da za vsak ▫$r ge 1$▫ in za vsak ▫$n ge 2$▫ velja naslednje. Če je vsak ▫$ell_i$▫ večkratnik od ▫$r^n + (r+1)^n$▫, tedaj vsaka povezana komponenta grafa ▫$G$▫ vsebuje ▫$r$▫-popolno kodo. Po drugi strani je tudi dokazano, da če koda grafa ▫$G$▫ vsebuje izbrano točko in njene lokalno kanonične točke, tedaj je vsak ▫$ell_i$▫ večkratnik od ▫$r^n + (r+1)^n$▫. Nadalje je dokazano, da je ▫$r$▫-popolna koda ▫$(r ge 2)$▫ grafa ▫$G$▫ enolično določena z ▫$n$▫ točkami. Postavljena je domneva, da za ▫$r ge 2$▫ ne obstajajo nobene druge kode v $G$ razen tistih, ki so konstruirane v članku.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, korekcijske kode, direktni produkt grafov, popolne kode, cikli, mathematics, graph theory, error-correcting codes, direct product of graphs, perfect codes, cycles
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 23583; Prenosov: 80
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Center conditions and cyclicity for a family of cubic systems
Brigita Ferčec, Adam Mahdi, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Using methods of computational algebra we obtain an upper bound for the cyclicity of a family of cubic systems. To that end we overcome the problem of nonradicality of the associated Bautin ideal by moving from the ring of polynomials to a coordinate ring. Finally, we also determine the number of limit cycles bifurcating from each component of the center variety.
Ključne besede: matematika, cikličnost, limitni cikli, računalniška algebra, mathematics, cyclicity, limit cycles, computer algebra system
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 671; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

7.
8.
Obratovanje male biološke čistilne naprave
Marinka Plantan, 2013, diplomsko delo

Opis: Skrb za naravo ter s tem ustrezna ureditev odpadnih komunalnih vod se je ob rekonstrukciji šole in vrtca na Golem uredila z umestitvijo čistilne naprave. Šola je bila grajena v 20. letih preteklega stoletja, ko se o ekologiji in varovanju narave ni razmišljalo na način kot danes, saj je bil odnos do narave bolj pristen in zavedajoč se, da je narava tista, s katero se preživljajo. Tedanja šola je bila postavljena v idilično podeželsko okolje ter služila svojemu namenu in poslanstvu, se pravi izobraževanju otrok vse do današnjih dni. S časom so se potrebe spremenile, kajti kraji na obrobju Ljubljanske kotline so se začeli množično poseljevati. Zaradi nepremišljene urbanizacije okolja v preteklem obdobju se v sedanjem času srečujemo z onesnaženjem vode, v veliki meri zaradi neurejene komunalne ureditve. V času do pred nekaj let, ko je tudi Slovenija prevzela ustrezne predpise, ki jih je predvidela EU, se na komunalni ureditvi glede odpadnih vod ni dosti izvajalo. Ob gradnji objekta se je v njegovi neposredni bližini zgradila greznica, ki pa najverjetneje ni in še ne zadostuje predpisom, ki narekujejo varovanje okolja, zato se posledično pogosto srečujmo z neustrezno kvaliteto pitne vode. V Sloveniji se na področjih, kjer je gostota poselitve nizka, še dolgo ne bodo zgradila kanalizacijska omrežja, zato se za čiščenje odpadnih vod uporabljajo majhne čistilne naprave kot rešitev za zadostitev zakonodaji s področja emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod v okolje. Zaradi problematike delovanja čistilne naprave, ki je bila vgrajena ob rekonstrukciji šole in vrtca, sem se vključila v raziskavo problema oziroma sem preverjala ustreznost delovanja čistilne naprave po ponovno izvedenem zagonu le-te Po vgradnji čistilne naprave njeno delovanje ni bi bilo skladno z okoljevarstvenimi predpisi, zato so se na čistilni napravi izvedli določeni ukrepi, ki so popisani v teoretičnem delu. V obdobju od julija od oktobra 2011 sem spremljala delovanje ČN glede na prisotnost otrok, porabo pitne vode, delovanje v različnih ciklih obratovanja. Rezultate sem zbirala na podlagi dobljenih analiz vzorcev, ki sem jih pridobivala v omenjenem obdobju. Rezultati so pokazali, da je čistilna naprava učinkovita. Za ustrezno nadaljnje delovanje, bi bilo potrebno s strani Občine Ig zagotoviti ustrezno službo za redno spremljanje monitoringa, kajti pogoji v ČN se spreminjajo in se kažejo v rezultatih, ki nihajo. Za pridobitev ustrezne ocene delovanja je spremljanje nujno potrebno, prav tako pa tudi spremljanje parametrov za učinkovito delovanje skladno s predpisano zakonodajo.
Ključne besede: čiščenje odpadnih voda, čistilna naprava, cikli, poraba pitne vode, monitoring, ocena delovanja
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 2108; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

9.
HIBRIDNO ELEKTRIČNO VOZILO - ANALIZA ELEKTRIČNIH IN MEHANSKIH LASTNOSTI VOZILA
Domen Pihler, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisano raziskovanje delovanja in lastnosti lahkega električnega vozila Estrima Biro. Prav tako je bil narejen simulacijski model vozila v simulacijskem okolju Simulink programskega orodja MATLAB. V okviru raziskovanja delovanja je bilo vozilo razstavljeno, preučena električna vezava komponent vozila, vgrajen krmilnik EMSISO EDRIVE 2150 podjetja Emsiso in opravljene meritve delovanja vozila. Rezultati so bili nato primerjani z dobljenimi rezultati pri simulaciji. Tema je bila izbrana zaradi zanimanja delovanja električnega vozila in rastočem trendu vgrajevanja elektromotorjev v konvencionalna vozila z namenom znižanja porabe ter emisij v prometu. Cilj diplomske naloge je bil dosežen, saj se rezultati, z zanemarljivimi odstopanji, ujemajo s simulacijo delovanja v simulacijskem okolju Simulink. Prav tako pa vozilo brez težav deluje s pomočjo novega krmilnika.
Ključne besede: Električno vozilo, vodenje, krmiljenje, simulacije, modeliranje, vozni cikli, meritve
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 1449; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici