Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je opisan postopek preračuna sklopa kapilare in sesalne cevi v hladilnem sistemu, ki skupaj tvorita prenosnik toplote, da bi ugotovili, kakšen je vpliv preseka kapilare na delovanje hladilnega sistema. Preračunana sta padec tlaka in sprememba temperature s tremi različnimi kapilarami, ki so nameščene na istem hladilnem sistemu, saj nas zanima sprememba učinkovitosti pri prenosu toplote iz kapilare na sesalno cev, ko spremenimo presek kapilare. Preračun je podprt z eksperimentalnimi meritvami. Vključene so še meritve ostalih komponent hladilnega sistema, da smo lahko skupno ovrednotili, kako vpliva presek na delovanje sistema. Izsledki tega dela so, da je prenosnik toplote učinkovitejši z večjim notranjim premerom kapilare, saj je površina prenosa tako večja, posledično je zato tudi učinkovitost hladilnega sistema boljša z večjim notranjim premerom kapilare pri enaki dolžini prenosnika.
Ključne besede: dušilni element, hladilni cikel, hladilniški aparat, padec tlaka, prenos toplote, Gorenje, d. o. o.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (3,25 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo primerjali različne življenjske cikle razvoja programske opreme (SDLC). Obravnavali smo tradicionalne modele (slapovni model, V-model, spiralni model) in agilne pristope (Scrum, Kanban, RAD). S pomočjo empirične raziskave med slovenskimi strokovnjaki ugotavljamo, da agilni metodi, kot sta zlasti Scrum in Kanban, prevladujeta zaradi prilagodljivosti in učinkovitosti predvsem v manjših in srednje velikih projektih. Naloga podaja tudi praktične smernice in priporočila glede izbire ustreznega SDLC glede na vrsto projekta, kompleksnost in velikost ekipe, s čimer se podjetjem olajša izbira optimalnega razvojnega pristopa.
Ključne besede: življenjski cikel programske opreme (SDLC), primerjava modelov, agilne metode
Objavljeno v DKUM: 01.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (643,03 KB)

Opis: Vsako dejavnost je mogoče povezati z vplivi na okolje. Za načrtovanje učinkovitih ukrepov zmanjševanja vplivov na okolje pa je potrebno le-te predhodno ovrednotiti. Presoja okoljskih vplivov (LCA) je do danes edina standardizirana in najbolj celovita metoda za presojo vplivov na okolje. Slovenska podjetja metode LCA ne uporabljajo v takem obsegu kot njihovi tekmeci v tujini, zato tudi ne morejo izkoristiti prednosti, ki jih LCA ponuja. LCA analiza je delo za inženirje in ga lahko izvajajo le usposobljeni strokovnjaki s širokim poznavanjem materialov, tehnologij, energetike, z ustrezno programsko opremo in dostopom do baz podatkov. Kljub temu pa LCA analize ni mogoče izvesti brez podatkov naročnika in komunikacije namena uporabe rezultatov. Tako je namen tega gradiva razumevanje, kaj LCA sploh je, kako naj se LCA projekt zastavi, da lahko izvajalci pripravijo ustrezno ponudbo za izvedbo storitve presoje vplivov na okolje z metodo LCA in kasneje presojo tudi izvedejo. V izogib napačnim pričakovanjem potencialnih naročnikov bodo prikazani nekateri primeri rezultatov izvedenih LCA študij. Bralec bo tako spoznal, katere podatke in v kakšni obliki mora naročnik pripraviti, in kako bodo le-ti uporabljeni. Podane vsebine bodo koristne za vse, ki se bodo srečevali s potrebo po vrednotenju vplivov na okolje in dokazovanjem okoljsko odgovornega delovanja.
Ključne besede: presoja vplivov na okolje, LCA, okoljski življenjski cikel, okoljski podatki, okoljski kazalniki
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (989,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V doktorski disertaciji bomo preučevali inverzne limite inverznih zaporedij in inverzne limite inverznih zaporedij s kontinuumi (ali kompaktnimi metričnimi prostori) z navzgor polzveznimi veznimi funkcijami, ki jih na kratko imenujemo posplošene inverzne limite. Glavni vprašanji, s katerimi se ukvarjamo v disertaciji, sta: za katere kontinuume $X$ velja, da je inverzna limita inverznega zaporedja kontinuumov $X$ in zveznih surjektivnih funkcij iz $X$ v $X$ homeomorfna $X$, in kakšni morata biti dve inverzni zaporedji, da bosta inverzni limiti teh zaporedij homeomorfni. V prvem poglavju podamo nekatere osnovne pojme, kot so kontinuum, inverzna limita in posplošena inverzna limita. Podamo tudi nekatere znane primere kontinuumov. Dokažemo izreka o inverznih limitah in posplošenih inverznih limitah, ki jih uporabimo v kasnejših poglavjih. V drugem poglavju disertacije definiramo pojme Cookov kontinuum, $\frac{1}{n}$-tog kontinuum, $0$-tog kontinuum in stopnja togosti kontinuuma. Dokazali bomo nekatere lastnosti Cookovih kontinuumov. Nato definiramo zvezdo kontinuumov, pot kontinuumov in cikel kontinuumov. Sledijo izreki, ki določijo stopnjo togosti izbranih zvezd, poti in ciklov kontinuumov. Nato še definiramo enostavno pahljačo Cookovih kontinuumov ter dokažemo, da je stopnja togosti te enostavne pahljače Cookovih kontinuumov enaka neskončno. V zadnjem razdelku drugega poglavja si ogledamo inverzne limite izbranih zvezd kontinuumov, poti kontinuumov, ciklov kontinuumov in enostavne pahljače Cookovih kontinuumov z zveznimi surjektivnimi funkcijami. Na koncu poglavja podamo neštevno družino paroma nehomeomorfnih kontinuumov s stopnjo togosti enako neskončno, katerih inverzna limita z zveznimi surjektivnimi funkcijami je homeomorfna osnovnemu kontinuumu. Omenimo, da s podano družino ne podamo popolne klasifikacije takšnih kontinuumov. Tretjo poglavje je razdeljeno na dva glavna dela. V prvem delu definiramo razne nove pojme, katerih osnovni prostori so drevesa. Osredotočili se bomo na homeomorfnost posplošenih inverznih limit inverznih zaporedij, katerih koordinatni prostori so prav tako drevesa, vezne funkcije pa morajo zadostovati prej omenjenim definicijam. V drugem delu pa so definicije osnovane na kompaktnih metričnih prostorih. Dokazali bomo izrek o homeomorfnosti posplošenih inverznih limit inverznih zaporedij kompaktnih metričnih prostorov z ustreznimi večličnimi navzgor polzveznimi funkcijami. V zadnjem poglavju so podana nekatera odprta vprašanja in predstavljene so smeri za nadaljnjo raziskovalno delo.
Ključne besede: kontinuum, inverzna limita, posplošena inverzna limita, inverzno zaporedje, večlična funkcija, Cookov kontinuum, tog kontinuum, stopnja togosti, zvezda kontinuumov, pot kontinuumov, cikel kontinuumov, enostavna pahljača Cookovih kontinuumov, kompakten metrični prostor, ireducibilen kontinuum, markovska particija, markovska funkcija, markovski sistem
Objavljeno v DKUM: 19.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Analiza stroškov življenjskega cikla (v nadaljevanju: LCCA ali analiza LCC) se v procesih, ki se izvajajo v skladišču, ne uporablja pogosto. Vendar lahko pričakujemo, da bi v prihodnosti postala vse pomembnejša, glede na to, da učinkovito načrtovanje in vrednotenje stroškov prinaša podjetjem velike prednosti. Metoda ocenjevanja stroškov skozi celoten življenjski cikel omogoča načrtovanje in spremljanje stroškov, kar predstavlja ključni pomen pri izbiri med več različnimi možnostmi. Čeprav se analiza LCC ne uporablja pogosto v skladiščnem sektorju, lahko na podlagi literature, ki se nanaša večinoma na sektor gradbeništva, ugotovimo, da obstaja velik potencial za uporabo analize tudi v sektorju skladiščenja. Dejansko bi jo lahko uporabili pri katerikoli uvedbi novih sredstev v skladišče ali celo pri gradbi novega skladišča. Pri analizi stroškov življenjskega cikla je pomembno upoštevati vse faze načrtovanja stroškov, od začetnih, inicialnih stroškov investicije do končne odstranitve sredstev na koncu življenjskega cikla in stroškov, ki potencialno lahko nastanejo pri tem postopku. V prihodnosti lahko pričakujemo, da se bo metoda LCCA več uporabljala v skladiščnem sektorju, saj podjetniki vedno bolj prepoznavajo pomen dolgoročnih prihrankov in trajnostnega poslovanja.
Ključne besede: skladišče, komisioniranje, analiza stroškov življenjskega cikla, življenjski cikel investicije, ocenjevanje stroškov
Objavljeno v DKUM: 17.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,86 MB)