| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Cianogeni glikozidi v slivah (Prunus domestica L.) in njihovih proizvodih : magistrsko delo
Lucija Praprotnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Cianogeni glikozidi so sekundarni metaboliti, ki se nahajajo v rastlinah, v katerih je bilo do sedaj identificiranih 112 spojin. Pomembni so z vidika obrambe rastlin, saj se pri poškodbi rastlinskih tkiv pod vplivom β-glukozidaze spremenijo v toksičen vodikov cianid, ki je nevaren tudi za človekovo zdravje. Postavlja se vprašanje o varnosti cianogenih živil, saj bi potencialno z uživanjem velikih količin lahko prišlo do preobremenitve telesa s cianovodikovo kislino. Vsebina naloge temelji na rezultatih raziskav, ki so bile opravljene o cianogenih glikozidih v slivah (Prunus domestica L.) in njihovih proizvodih. Ker gre za nalogo preglednega tipa, je bila uporabljena metoda dela pregled obstoječe novejše literature in raziskav na omenjeno temo. Ugotovili smo, da slive vsebujejo cianogena glikozida prunasin in amigdalin, pri čemer prednjači slednji. Največja vsebnost cianogenih glikozidov je v koščicah, medtem ko jih v mesu ploda skoraj ni zaznati. S procesiranjem (namakanje, sušenje, fermentacija, ipd.) se delež amigdalina zmanjšuje, vendar ga nekaj v končnem proizvodu vseeno ostane. Ta vrednost je praviloma sicer pod mejo škodljivosti, se pa meja lahko hitro prekorači predvsem pri nepravilnem postopku žganjekuhe, natančneje pri nepravilni pripravi drozge iz koščičastega sadja.
Ključne besede: cianogeni glikozidi, rožnice, slive, zdravje, proizvodi iz sliv, fermentacija
Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 487; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

2.
Rožnice (Rosaceae) v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in cianogeni glikozidi
2022

Opis: Monografija je nastala v okviru projekta ŠIPK z naslovom »Cianogeni glikozidi v rastlinah iz družine rožnic na območju nekdanjega grajskega vrta«. Delo bralcu predstavi Botanični vrt Univerze v Mariboru, zgodovino vrta in povezavo z rožnicami. Na kratko so opisani posamezni deli vrta, rožni vrt, vsebuje morfologijo vrtnic, njihovo zgodovino in delitev, dogodke na temo vrtnic in popis vrtnic v rozariju botaničnega vrta. Predstavljene so nekatere bolj (jabolka, hruške, maline, jagode) in manj (kutina, šipek, skorš, robide, aronija, šmarna hrušica, nešplja, plahtica, srčna moč, glog) znane užitne rožnice. Ker veliko rastlin iz družine rožnic uporabljamo v vsakdanji prehrani, gradivo vključuje tudi zbirko receptov in predstavi zdravju škodljive cianogene glikozide in postopke, s katerimi lahko določimo njihove vsebnosti v živilih. Zaključi se z delovnimi listi za spoznavanje rožnic in raziskovanje cianogenih glikozidov, namenjenim šolarjem, dijakom, študentom in drugim obiskovalcem vrta.
Ključne besede: rožnice (Rosaceae), vrtnice, naravni toksini, cianogeni glikozidi, QR koda, didaktična gradiva
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 873; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (23,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Primerjava analiznih metod za določanje cianida v rastlinskih vzorcih
Maša Špes, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil določiti vsebnosti skupnega cianida in podati minimalno količino živila, ki predstavlja tveganje za zastrupitev s cianidom. Za določanje koncentracije skupnega cianida smo kot referenčno metodo uporabili destilacijo, ki smo jo nato primerjali s kislinsko hidrolizo. Rezultate smo primerjali z linearno regresijo in napako ocenili kot koren povprečnega kvadratnega odklona (RMSE). Ne glede na uporabljeno metodo smo določili najnižjo vsebnost cianida v fižolu 0,05 mg/kg, najvišjo pa v olupku pasijonke 885 mg/kg. Izmed analiziranih koščic je z najvišjo vrednostjo izstopala divja češnja GB (201 mg/kg), najnižjo smo izmerili v avokadu (2,49 mg/kg). Ugotovili smo, da je pri določanju koncentracije HCN lahko veliko vzrokov variabilnosti, od načina priprave vzorca do uporabljenega postopka, predvsem učinkovitost razgradnje cianogenih glikozidov. Rezultati, dobljeni po metodi destilacije, so odstopali od rezultatov, dobljenih po metodi kislinske hidrolize. V vzorcih so bile prisotne moteče spojine, ki so vplivale na končni rezultat.
Ključne besede: cianogeni glikozidi, cianid, toksin, analizne metode
Objavljeno v DKUM: 31.08.2021; Ogledov: 1097; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (878,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici