Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Določitev tlačnega padca v cevovodu je problematika, pri kateri lahko izberemo več različnih načinov, da pridemo do rezultata. Način, ki ga izberemo lahko vpliva na natančnost rezultata in je zaradi tega pomembno, da poznamo prednosti in slabosti načinov, ki so nam na voljo. Cilj naloge je bil predstaviti tematiko določevanja tlačnega padca, predstaviti nekaj teoretičnih modelov, ki se pri tem uporabljajo, prikazati, kako se lotimo reševanja problematike in ovrednotiti rezultate, ki jih dobimo pri različnih načinih določevanja tlačnega padca. Za obravnavo tematike smo uporabili literaturo, raziskovalne članke in druge vire, ki so nam bili na voljo. Za podrobno razumevanje tematike, smo izdelali računalniško orodje, ki je zmožno natančne določitve koeficienta trenja, ter posledično tlačnega padca. Za primerjavo rezultatov, pa smo izdelali meritve na realnem primeru in smo tako lahko ovrednotili rezultate, ki smo jih pridobili z uporabo različnih načinov določevanja tlačnega padca. Skozi nalogo ugotovimo, da je natančna določitev koeficienta trenja zamuden postopek, ki ne upraviči natančnosti določitve tlačnega padca, v primerjavi z določitvijo koeficienta trenja po enostavnejših metodah, kot sta recimo določitev z uporabo Moody-jevega diagrama ali aproksimativnimi enačbami.
Ključne besede: tlačni padec, cevovod, koeficient trenja, hrapavost, linijske izgube, lokalne izgube, Darcy-Weisbach enačba
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,01 MB)

Opis: V magistrskem delu je predstavljen postopek določitve trase in trdnostne kontrole parnega cevovoda. Trasa parnega cevovoda mora zadostiti vsem dimenzijskim zahtevam in biti zasnovana tako, da bo prenašala predpostavljene obremenitve. Cilj magistrskega dela je bil izdelati ustrezno traso parnega cevovoda z uporabo kompenzacijskih lir, brez uporabe kompenzatorjev, ki zahtevajo vzdrževanje. V procesu konstruiranja so bili določeni material cevovoda, kategorija cevovoda, izvedena trdnostna kontrola posameznih elementov cevovoda in zasnovana trasa, kjer je bil v različnih poizkusih različnih oblik zasnovan nov tip kompenzacijske lire, ki s svojo obliko, dvojno zanko, omogoča, da cevovod prenaša temperaturo 400 °C in tlak 32 bar. Magistrsko delo vključuje tudi določitev pomičnih in nepomičnih podpor na navpični trasi parnega cevovoda. Konstruiranje nosilne konstrukcije podpor je zahtevalo modeliranje, trdnostno kontrolo in izdelavo delavniških načrtov. Pri modeliranju, izdelavi trdnostnih preračunov in izdelavi delavniških načrtov so bila uporabljena inženirska programska orodja. Geometrijska zasnova in trdnostna kontrola nove kompenzacijske lire z dvojno zanko je plod inovativnega razmišljanja in kreativnega pristopa k obravnavani tematiki. Ustreznost rešitve je razvidna iz izdelave in uporabe navpičnega parnega cevovoda, ki podaja ustrezno rešitev in izpolnjuje vse predvidene pogoje ter zahteve.
Ključne besede: parni cevovod, potek trase, kompenzacijska lira, trdnostna analiza, konstruiranje, podpore
Objavljeno v DKUM: 12.10.2020; Ogledov: 897; Prenosov: 14
Celotno besedilo (6,17 MB)

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov pristop za upodabljanje obsežnejših področij geometrijsko raznolikih dreves. Najprej predstavimo nov pristop za tvorbo geometrijskih modelov dreves, ki deluje s simulacijo toka delcev v smeri od listja proti deblu in tako omogoča določitev oblike drevesa na podlagi ovojnice krošnje. V nadaljevanju predlagamo vzporedno implementacijo za grafične procesne enote, ki omogoča interaktivno tvorbo geometrijsko raznolikih dreves med samim upodabljanjem brez opaznih zakasnitev. Večje število dreves prikažemo z interaktivno hitrostjo tako, da bližnja drevesa prikažemo v višjem nivoju podrobnosti in oddaljena v nižjem nivoju podrobnosti brez potrebe po obdelavi že ustvarjenih geometrijskih podatkov. Ker pri upodabljanju obsežnih gozdnih področij z geometrijskim pristopom ne moremo tvoriti vseh dreves naenkrat, v nadaljevanju disertacije predlagamo še nov pristop za volumetrično upodabljanje krošenj najbolj oddaljenih dreves znotraj grafičnega cevovoda. Predlagani pristop tvori listje implicitno med delovanjem algoritma metanja žarkov na grafični procesni enoti in ne zahteva tvorbe geometrijskih podatkov vnaprej. Tudi pri tem pristopu izhajamo iz opisa ovojnice krošnje, s čimer dosežemo enak videz krošenj kot v primeru tvorbe geometrijskih podatkov dreves. V nadaljevanju oba pristopa združimo v celovit pristop za interaktivno sprotno tvorbo in upodabljanje večjega števila dreves med sprehodom po sceni. V eksperimentalnem delu doktorske disertacije ovrednotimo hitrost tvorbe in upodabljanja dreves, s čimer demonstriramo primernost predlaganega pristopa za interaktivno upodabljanje večjega števila dreves. Na trenutno dostopni strojni opremi lahko tvorimo drevesa, sestavljena iz več kot 400.000 členkov, v manj kot 25 ms, kar omogoča sprotno tvorbo večjega števila dreves med upodabljanjem. S tem ko tvorimo drevesa neposredno v želenem nivoju podrobnosti, oddaljena drevesa ustvarimo in prikažemo v krajšem času. Na koncu še pokažemo, da je volumetrično upodabljanje krošenj oddaljenih dreves brez vmesne tvorbe geometrijskih podatkov hitrejše kot na podlagi vnaprej pripravljenih geometrijskih podatkov.
Ključne besede: algoritmi, modeliranje in simulacija, tvorba dreves, simulacija toka delcev, GPU, GPGPU, paralelno računanje, nivo podrobnosti, volumetrično upodabljanje, grafični cevovod, algoritem metanja žarkov
Objavljeno v DKUM: 11.07.2019; Ogledov: 1921; Prenosov: 227
Celotno besedilo (23,68 MB)

Opis: Zagotavljanje celovitosti cevovodov je ključnega pomena za varno in zanesljivo oskrbo s kemijskimi in petrokemijskimi substancami. Cevovodi so običajno konstruirani za transport zemeljskega plina kot tankostenske konstrukcije, iz katerih je težko izdelati standardne preizkušance za določanje lomnih materialnih lastnosti. Ker je poznavanje lomnomehanskih materialnih lastnosti ključno za preračun dopustne velikosti napake, je izredno pomembno zagotoviti transparenten pristop merjenja lomne žilavosti, ki ustreza predpisom in navodilom po standardih, kot so: ASTM E-1820, BS 7448, oziroma GKSS procedura. Značilno je, da so v cevovodih najbolj kritične vzdolžno (aksialno) orientirane razpoke, ki se lahko razvijejo iz raznih vključkov ali napak v materialu cevi, saj so napetosti v prečni smeri dvakrat višje kot v vzdolžni. Ker je določitev lomnih lastnosti z uporabo standardnih preizkušancev v primeru cevovoda vse prej kot enostavna, je bil kot rešitev za merjenje lomne žilavosti cevovodov v vzdolžni smeri predlagan obroč z aksialno razpoko kot preizkušanec, ki se odreže iz dela cevi in tritočkovno aksialno upogibno obremeni ter z uporabo merilne opreme določi lomna žilavosti materiala. Ker je obroč nestandardni preizkušanec, je bilo potrebno dokazati in analizirati, ali lahko obroče uporabimo kot alternativni pristop k merjenju lomnih lastnosti v primerjavi s standardnimi preizkušanci. V doktorski disertaciji je na osnovi eksperimentalnega dela, analitičnega pristopa in numeričnega analiziranja ocenjena primernost in smiselnost uporabe obročnega preizkušanca za določitev lomne žilavosti materiala. Rezultati so na osnovi primerjave prikazani v obliki numeričnih analiz, R odpornostnih krivulj in krivulj gonilne sile rasti razpoke. Preučena je tudi možnost uporabe obroča kot preizkušanca z zarezo za izvajanje meritev z vsemi pojasnjenimi učinki, ki povzročajo iniciacijo in stabilno rast razpoke. Za morebitno konstruiranje diagrama ocenitve sprejemljivosti napake sta numerično določeni funkciji za mejno obremenitev in faktor intenzitete napetosti v odvisnosti od velikosti obroča in dolžine razpoke. V okviru naloge je na enak način določen korekcijski faktor z uporabo separacijske metode v odvisnosti od radija zareze, za določitev plastičnega dela elasto-plastičnega energijskega parametra J-integrala.
Ključne besede: Merjenje lomne žilavosti, cevovod, vzdolžne razpoke, upogibanje, obroč, diagram ocenitve sprejemljivosti napake
Objavljeno v DKUM: 30.06.2015; Ogledov: 2030; Prenosov: 188
Celotno besedilo (12,95 MB)

Opis: Namen diplomske naloge je bil, da se pobliže spoznamo z vzdrževalnimi deli na energetskih komponentah med obratovanjem, ki puščajo in predstavitev različnih načinov oziroma tehnik, kako lahko začasno odpravimo problem puščanja v postopku proizvodnje. Prišli smo do zaključka, da porabimo veliko manj finančnih sredstev, če z predstavljenimi metodami, ki smo jih opisali v diplomski nalogi začasno saniramo puščanje na energetski komponenti, kot pa če bi morali popolnoma zaustaviti celotno proizvodnjo in po zaključenih delih opraviti ponoven zagon. Prišlo bi do velikih izgub tako finančnih kot proizvodnih.
Ključne besede: Prirobnica, tlačna posoda, objemka, tesnilo, cevovod.
Objavljeno v DKUM: 20.06.2014; Ogledov: 1687; Prenosov: 143
Celotno besedilo (3,10 MB)