SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Plinovodno omrežje v Sloveniji : diplomsko delo
Jakob Šlibar, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Današnjega sveta si ne moremo več predstavljati brez plinovodov. Te zelo pomembne energetske avtoceste oskrbujejo z energijo velik del današnje družbe. Po njih se transportira zemeljski plin, ki se uporablja v industriji, javnih zavodih in zasebnih bivališčih. Plinovodi nam prinašajo energijo s katero si zagotavljamo toploto, elektriko in energijo za proizvodnjo v industriji. V diplomski nalogi bomo predstavili zgodovino plinovodov, njihovo načrtovanje, izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje. Predstavili bomo tudi prenosno plinovodno omrežje v Sloveniji, ki ga upravlja družba Geoplin plinovodi d. o. o. Prav tako bomo predstavili načrte za prihodnost plinovodov v Sloveniji in po svetu. Trenutno se v medijih pogosto govori in pišejo zelo pomembnih projektih, kot sta Južni tok in Nabucco; slednja sta na kratko predstavljena tudi v tem diplomskem delu. Za konec smo podali nekaj rešitev, ki bi lahko pripomogle k boljši oskrbi Slovenije z zemeljskim plinom.
Ključne besede: plinovod, cevovod, plinovodno omrežje, zemeljski plin, Slovenija
Objavljeno: 04.05.2011; Ogledov: 2339; Prenosov: 284
.doc Celotno besedilo (2,51 MB)

4.
UPORABA PREDPISA ATV A127 PRI NAČRTOVANJU CEVOVODNIH KONSTRUKCIJ
Drago Golob, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava statično analizo cevovoda. Predstavljen je predpis ATVDVWK-A127, njegova uporaba in napotki pri dimenzioniranju cevovodov za kanalizacijske, vodovodne ali druge sisteme. Določili smo posamezne obremenitve, ki delujejo na cevovod v čim bolj resničnem stanju. Na podlagi primera statičnega izračuna različnih cevovodov glede na tip zemljine, načina vgraditve cevi, oblike jarka, vrste cevi, pogoje posteljice in pogoje nadsipavanja za zasip jarkov smo predstavili, kako se takšne vrste objekt analizira v praksi. Naredili smo primerjavo za toge in deformabilne cevi s specializiranim programom za izračun statike cevovodov EasyPipe98.
Ključne besede: cevovod, dimenzioniranje, statični izračuni, toge cevi, deformabilne cevi, EasyPipe98
Objavljeno: 15.07.2011; Ogledov: 2367; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

5.
IZGRADNJA ČRPALIŠČA K.-41,5 IN POVEZAVA S ČRPALIŠČEM K.-130
Peter Jelen, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je opisana izgradnja glavnega črpališča jamske vode na k.-41,5 in povezava s črpališčem na k.-130 v jami Premogovnika Velenje. Namen naloge je izbrati ustrezne črpalke jih pravilno namestiti, da bodo črpale pod čim večjim izkoristkom in čim manjšo porabo električne energije. V zadnjih letih so se zaradi vplivov odkopavanja v strojnici glavnega jamskega črpališča na k.-130 pričele pojavljati deformacije na podgradnji strojnice in temeljih črpalk, zato so se na Premogovniku Velenje odločili za izgradnjo novega glavnega črpališča. Novo črpališče bo na lokaciji k.-41,5. Najprej sem na kratko opisal stanje črpališč v jami Premogovnika Velenje pred izgradnjo črpališča k.-41,5. V nadaljevanju je opisano črpališče na k.-130. Črpališče k.-130 je bilo glavno črpališče pred izgradnjo črpališča k.-41,5. Diplomska naloga je osredotočena na črpališče k.-41,5. V tem črpališču bodo vgrajeni trije črpalni agregati (črpalka in motor), ki bodo delovali v povezavi s črpališčem k.-130. Naprave v črpališču k.-130 se bodo posodobile in to črpališče k.-130 bo postalo pomožno črpališče. Črpalke v črpališču k.-41,5 bodo obratovale v dveh režimih, v avtomatskem in ročnem načinu obratovanja. Črpalke se bodo priključile na že obstoječ cevovod. V diplomski nalogi so na koncu prikazani izračuni lokalnih, linijskih in iztočnih izgub v cevovodih. Rezultati izračunanih izgub so potrebni za določitev obratovalne točke črpalk. Obratovalna točka črpalke je tista točka v kateri se sekata karakteristika cevovoda in karakteristika črpalke. Na koncu je izračunana poraba električne energije v odprtem in zaprtem sistemu delovanja črpalk med črpališčema k.-41,5 in k.-130.
Ključne besede: črpališče, črpalka, cevovod, obratovalna točka, poraba električne energije, izgube.
Objavljeno: 05.02.2012; Ogledov: 1766; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (6,86 MB)

6.
GEOMEHANSKA ANALIZA TLAČNEGA CEVOVODA ČRPALNE HIDROELEKTRARNE
Ervin Povše, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja možne izvedbe tlačnega cevovoda črpalne hidroelektrarne. Opisani so glavni sestavni deli cevovoda, njihovo delovanje, sestava in obrementive, ki jih prenašajo. Nadalje je predstavljen koncept tunelske gradnje po Novi avstrijski metodi gradnje in TBM. Podani so načini izboljšanja tal v okolici izkopa in vrste podpornih sistemov. Sledi izračun betonske, jeklene in sovprežne podzemne konstrukcije cevovoda v šestih različnih vrstah hribine, upoštevaje notranji pritisk v cevovodu. Prikazan je vpliv geomehanskih lastnosti tal na debelino obloge. Za primerjavo smo dodali površinski jekleni cevovod na podporah kot primer, kjer cevovod nima odpora hribine in mora obloga v celoti prenesti nastale obremenitve.
Ključne besede: tlačni cevovod, tunelska gradnja, črpalna hidroelektrarna, NATM ‒ Nova avstrijska tunelska metoda, MKE ‒ metoda končnih elementov
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1481; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (3,93 MB)

7.
ČRPALIŠČE PROTIPOŽARNE IN TEHNOLOŠKE VODE NA K.+120 V JAMI ŠKALE
Marko Habe, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana izgradnja črpališča protipožarne in tehnološke vode na k.+120 v Premogovniku Velenje. Namen naloge je izbrati ustrezne črpalke, jih pravilno namestiti, da bodo črpale pod čim večjim izkoristkom in čim manjšo porabo električne energije. Diplomska naloga je osredotočena na glavno črpališče protipožarne in tehnološke vode na k.+120 v jami Škale in pomožno črpališče na k.+85, ki je namenjeno prečrpavanju tehnološke vode v črpališče na k.+120 v vzhodnem predelu jame Škale. V diplomski nalogi so na koncu prikazani izračuni lokalnih, linijskih in iztočnih izgub v cevovodih. Rezultati izračunanih izgub so potrebni za določitev obratovalne točke črpalk. V diplomskem delu je izdelana predvidena avtomatizacija črpališča k.+120 v jami Škale. V diplomskem delu je razvidno, da bi avtomatizacija omogočila velike prednosti v primerjavi s sedanjim ročnim vklopom. Le-te so: oddaljen nadzor in upravljanje črpališča, samostojno delovanje, natančnejše delovanje, časovni nadzor nad napravami ter nadzor zgodovine procesa.
Ključne besede: črpalka, cevovod, črpališče, obratovalna točka, tehnični izračuni, avtomatizacija
Objavljeno: 12.11.2012; Ogledov: 1015; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

8.
MALA HIDROELEKTRARNA PECELJ
Boštjan Bratanič, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela je predvsem podati predlog za izgradnjo male hidroelektrarne Pecelj, ki bi lahko bila umeščena v obstoječi cevovod za oskrbo pitne vode v odseku zajetja Dolna do raztežilnika Pecelj. Prvi del zaključnega dela obsega splošno predstavitev turbin in vrst malih hidro elektrarn, v drugem delu je predstavljena problematika oskrbe s pitno vodo skozi obstoječi cevovod ter določitev, umestitev in izgradnja novega cevovoda. V nadaljevanju je določen najprimernejši tlačni vodovodni vod. V raztežilnik je predvidena umestitev male hidroelektrarne. Vloga hidroelektrarne je izkoristiti visoke tlake, ki nastanejo zaradi velike višinske razlike. Predlagam, da se najprej zgradi visokotlačni cevovod in nato vgradnja energetskega sistema. V zaključnem delu je preračunana hitrost vode v ceveh, linijske izgube, izkoristki, dimenzionirana turbina, moč turbine, povračilna doba in moč na sponkah generatorja pri različnih pretokih. Predvidena je bila regulacija, oprema, narejen in ekonomski pregled. Na koncu so predstavijeni postopki za pridobitev dokumentacije za izgradnjo male hidroelektrarne, kar je zelo pomembno pri uresničitvi in pridobitvi gradbenega dovoljenja ter projekta za izvedbo. V zaključnem delu predstavljen sistem ima pomembno vlogo oskrbovanju gospodinjstev z vodo, hkrati pa zaradi visokih tlakov razbremenjuje tlačne nivoje. Visoki tlaki lahko škodujejo vodovodni napeljavi, ter armaturi uporabnikov. Mala hidroelektrarna Pecelj je namenjena za proizvodnjo zelene energije.
Ključne besede: mala hidroelektrarna, cevovod, pitna voda, vodna energija, proizvodnja električne energije
Objavljeno: 09.08.2013; Ogledov: 1617; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

9.
VAKUUMSKA KANALIZACIJA, PREDSTAVITEV IN UTEMELJITEV ODLOČITVE O IZBIRI
Rok Sagadin, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavi vakuumsko kanalizacijo primerjalno z drugimi sistemi. V nalogi so predstavljeni vsi parametri, ki jih mora upoštevati investitor pri sprejemanju odločitve o izbiri sistema odvodnjavanja odplak. V zamišljenem projektu je z uporabo predpisa ATV-DVWK-116 in standarda EN 1091 dimenzioniran celotni sistem vakuumske kanalizacije. Zaradi plitvih izkopov in velikih prometnih obtežb je obdelana problematika temeljenja in nasipov cevi z uporabo predpisa ATV-DVWK-A127. Na osnovi projekta, predstavljenega v nalogi, je obdelana primerjava gradbenih stroškov, stroškov obratovanja in stroškov vzdrževanja med vakuumskim in gravitacijskim sistemom.
Ključne besede: vakuumska kanalizacija, cevovod, odvodnjavanje, stroški
Objavljeno: 19.06.2013; Ogledov: 1587; Prenosov: 567
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

10.
SENČENJE Z JEZIKOM GLSL V OPENGL
Gregor Jurgec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili programski jezik GLSL, ki se v računalniški grafiki uporablja za dinamično senčenje upodobljenih objektov v animacijah, igrah, vizualizacijah in simulacijah. Opisali smo postopek upodabljanja in stopnje grafičnega cevovoda. Izdelali smo aplikacijo, ki demonstrira nekaj posebnih učinkov pri senčenju objektov s programskim jezikom GLSL za senčilnike.
Ključne besede: OpenGL, GLSL, računalniška grafika, grafični cevovod, senčilnik
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 839; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici