| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 251
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
92.
Cestne zapore : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Rok Presečnik, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: cestni promet, javne ceste, cestne zapore, označevanje zapore ceste
Objavljeno: 13.01.2009; Ogledov: 2756; Prenosov: 412
.pdf Celotno besedilo (4,86 MB)

93.
Analiza prometne varnosti voznikov motornih koles
Lidija Slemenšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji se že dalj časa srečujemo s posebnim in težko razumljivim stanjem, ki izrazito negativno vpliva na kvaliteto življenja naše družbe, saj število prometnih nesreč in njihovih posledic narašča. Eden izmed razlogov za nepreviden način vožnje in precenjevanje lastnega znanje je tudi nepoznavanje osnovnih fizikalnih zakonitosti gibajočega se predmeta v tem primeru gre za motorno kolo. Vozniško znanje, ki ga pridobi voznik v avtošoli, ponavadi ne zadošča za uspešno vključevanje v
Ključne besede: cestni promet, varnost v cestnem prometu, motorna kolesa, anketno delo.
Objavljeno: 03.03.2009; Ogledov: 3116; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (13,64 MB)

94.
KAKOVOST JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA S TEHNIŠKO – TEHNOLOŠKEGA VIDIKA
Roman Krajnc, 2009, magistrsko delo

Opis: Uresničevanje mobilnosti prebivalcev je eno od sodobnih oblik življenja družbe tega časa. Ljudje so že od nekdaj potovali. Z razvojem človeštva se je to še samo krepilo in danes si ne moremo predstavljati delovanja brez možnosti uresničevanja mobilnosti. Razvoj tehnike in tehnologije prometnega sistema omogoča mobilnost na različne načine. Tako danes ni več ne časovnih ne prostorskih omejitev. Vendar ta razvojna dinamika prinaša tudi določene slabosti. S povečevanjem števila prevoznih sredstev, obsega potovanj, števila potnikov se pojavlja vse večje breme za okolje, kakor v odnosih znotraj same družbe. To se odraža v zasičenosti prometnih poti, posegu infrastrukture v naravno okolje, povečuje se poraba pogonskih goriv, pojavlja se nestrpnost med udeleženci prometa idr. Da bi ohranili nivo delovanja prometnega sistema in uresničevali ustrezno kakovost mobilnosti so potrebni ukrepi, ki bi sistematično regulirali potek prometa in skrbeli za njegov nadaljnji razvoj. To pomeni, da je potrebno javni potniški promet obravnavati z vidiki prometnega sistema, še posebno s tehniško-tehnološkega in s tem zagotovili optimizacijo delovanja javnega prevoza potnikov. Potniški promet se uresničuje v obliki javnega, osebnega in prevoza za lastne potrebe. Javni potniški promet je torej ena od oblik zagotavljanja mobilnosti. S takšno obliko potniškega prometa se uresničujejo vsakodnevna potovanja prebivalcev oziroma potnikov, ki se želijo prepeljati za potrebe dnevnih aktivnosti, tedenskih idr., ali za namen turizma, poslovnega potovanja idr. Potrebno je zagotoviti hiter, enostaven, uresničljiv in poceni potovanje. Da bi bil sistem javnega potniškega prometa kakovosten je potrebno postaviti nove sistemske rešitve tehnično-tehnološkega vidika. To mora biti usmerjeno k proučitvi vodenja potniških tokov s stališča kakovostne ponudbe prevozne storitve, kakovostnega poslovanja prevoznika in s stališča aktualnosti izvajanja prevoza. Postaviti je potrebno nove smernice razvoja javnega potniškega prometa, katere bi privedle k modifikaciji ponudbe javnega prevoza in osveščanju prebivalstva k uporabi le-tega. Javni potniški promet kot sistem za uresničevanje mobilnosti se mora prilagoditi novim družbenim zahtevam, kot so razvoj življenjskega standarda, kakovost življenja in kakovost mobilnosti. Javni potniški promet mora biti sestavni del prebivalčevega življenja. To pomeni, da je potrebno predvsem sistem javnega linijskega potniškega prometa prebivalcem, to je uporabnikom tako približati, da bo to oblika idealnega in hkrati optimalnega načina uresničevanja mobilnosti. To še posebno velja za javni mestni potniški promet, kjer je pojav zasičenosti prometne infrastrukture najbolj zaznati. Tako bomo kos vsem nevarnostim razvoja mobilnosti sodobnega življenja. Potrebno je poiskati in izdelati sinergijo med ponudniki in uporabniki prevoznih storitev. Potnik mora dobiti občutek in dejansko doživeti, da je sistem javnega prevoza naravnan k njemu. Prevoznik pa mora sprejeti potrebne poslovne poteze, ki pogojujejo navedeno. Seveda pa je pri vspostavitvi takšnega sistema potreben še tretji partner, to je država oziroma lokalna skupnost, ki s svojimi ukrepi spodbuja, omogoča oziroma glede na določila tudi ustrezno finančno podpre. Z izdelavo vsebinskih podmodelov je potrebno oblikovati model kakovosti javnega potniškega prometa, ki bo odraz aktualnosti tega oziroma bodočega časa.
Ključne besede: Cestni promet, javni potniški promet, kakovost javnega prevoza, linja, potnik.
Objavljeno: 02.03.2009; Ogledov: 4163; Prenosov: 680
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

95.
PREVERITEV USTREZNOSTI IZVEDBE KROŽNEGA KRIŽIŠČA NA CESTI R2/409 V NASELJU KOZINA
Aleksander Batič, 2009, diplomsko delo

Opis: Predmet obravnave pričujoče študije je projektno tehnična, kapacitetna in prometno varnostna analiza obstoječega križišča ter presoja ustreznosti rekonstrukcije omenjenega križišča v krožno križišče
Ključne besede: krožna križišča, cestni promet, kriteriji upravičenosti, prometno varnostna analiza, primernost izvedbe
Objavljeno: 03.12.2009; Ogledov: 2121; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

96.
97.
98.
99.
100.
VPLIV ŠIRITVE EVROPSKE UNIJE NA RAZVOJ CESTNEGA TOVORNEGA PROMETA V SLOVENIJI
Kristina Jazbinšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Promet je dejavnost, katere poglavitna znacilnost je mobilnost. Ta se nanaša na pretok ljudi, blaga in informacij. Z razvojem gospodarstva se potreba po prometu veca, saj ta vpliva na proizvodnjo dobrin in storitev ter zvišuje dodano vrednost gospodarskim dejavnostim. Eden od ucinkov prometa je prekomejna širitev gospodarskih tokov, saj povezuje proizvajalce in porabnike. To je razvidno tudi na primeru Slovenije po 1. 5. 2004, ko je postala polnopravna clanica Evropske unije. S tem je vstopila na skupen evropski gospodarski trg ter se vkljucila v proces evropske integracije, ki je zahtevala prilagoditev tudi na podrocju prometa. Ukinitev carinskih uvozno-izvoznih in mejnih formalnosti je povzrocila lažji in hitrejši pretok blaga znotraj Unije ter vplivala na prometne tokove, saj se je obremenjenost cestnega omrežja predvsem zaradi tranzitnega prometa v zadnjih letih mocno povecala. Spremembe obcuti tudi Luka Koper kot vstopna tocka za tovor, namenjen v nekatere države srednje in vzhodne Evrope. Povecanje kolicine luškega pretovora se odraža tudi v cestnem tovornem prometu, saj ugodna strateška lega ob stiku V. in X. panevropskega koridorja omogoca enostaven dostop do vecjih srednjeevropskih središc. Promet in mobilnost vplivata na stopnjo produkcije, zaposlenosti in prihodka državnega gospodarstva, saj vplivata na vsak sektor in na višino BDP.
Ključne besede: cestni tovorni promet, obremenitev prometnic, tranzit, Luka Koper, gospodarski razvoj
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 1875; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (9,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici