1. Uporaba brezpilotnih letalnikov pri analizah varnosti v cestnem prometu : magistrsko deloAlem Salaji, 2024, magistrsko delo Opis: Prometna varnost je že dolgo prepoznana kot velik problem po svetu. S pojavom brezpilotnih letalnikov in razvojem tehnologije so se razvili novi načini analize prometne varnosti in možnosti, da preprečimo prometne nesreče, preden se te zgodijo. Magistrsko delo obravnava prometno varnostno analizo križišča v Mariboru, ki je bila izvedena z obdelavo videoposnetka, posnetega z brezpilotnim letalnikom in s programskim orodjem, ki uporablja računalniški vid za razvoj trajektorij in za sledenje posameznega prometnega udeleženca. Prometna varnost je bila analizirana s pomočjo nadomestnih varnostnih indikatorjev (čas do trka, čas po posegu in močna zaviranja), s katerimi lahko ocenimo tveganje morebitnih trkov in tako dobimo informacije o nevarnih območjih in konfliktnih točkah.
Ključne besede: prometna varnost, brezpilotni letalniki, analiza videoposnetkov, cestni promet, sledenje.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (5,03 MB) |
2. Cestni promet in kriminaliteta : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloOžbej Zupan, 2024, diplomsko delo Opis: Izgradnja kakovostnejših prometnih povezav je Sloveniji prinesla številne pozitivne učinke. Širitev cestne infrastrukture pozitivno vpliva na gospodarsko rast, saj omogoča nemoten pretok blaga in storitev, kar povezuje proizvajalce s potrošniki ter podjetja s trgi. Prometna infrastruktura igra ključno vlogo pri reševanju gospodarskih, demografskih in okoljskih izzivov, saj zagotavlja mobilnost, povezljivost, ustvarjanje delovnih mest in varstvo okolja. Poleg gospodarskih koristi cestna infrastruktura spodbuja tudi socialno kohezijo in vključenost, saj povezuje oddaljena in manj razvita območja z urbanimi središči, kar omogoča boljši dostop do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in drugih osnovnih storitev. Dobro načrtovana prometna omrežja prispevajo k trajnostnemu razvoju in zmanjševanju negativnih vplivov na okolje, saj zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in prometne zastoje. Vendar pa so te izboljšave omogočile tudi večjo učinkovitost kriminalnih dejavnosti, saj so organizirane kriminalne združbe izkoristile lažji dostop do oddaljenih krajev. S tem so nekatera naselja, ki so bila prej povezana zgolj z lokalnimi cestami, začela občutiti povečan promet in kriminalne aktivnosti. To ustvarja kompleksne izzive za policijo in varnostne organe, ki morajo nenehno prilagajati svoje strategije za boj proti kriminaliteti. Cestni promet je tako postal ključno orodje za izvrševanje številnih kaznivih dejanj, kot so trgovina z ljudmi, tatvine, promet s prepovedanimi drogami ter z orožjem in eksplozivom. Za učinkovito preprečevanje teh dejavnosti so potrebne celovite analize in razumevanje vpliva cestnega prometa na kriminaliteto. V Republiki Sloveniji se je od leta 1969 do 2009 cestna infrastruktura intenzivno razvijala. Celotno obdobje je zaznamovala izgradnja skupno 680 kilometrov avtocest in hitrih cest ter 50 kilometrov drugih cest. V diplomski nalogi smo prikazali stanje kriminalitete v različnih obdobjih gradnje omenjenih cest.
Ključne besede: kriminaliteta, cestni promet, infrastruktura, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 47
Celotno besedilo (858,66 KB) |
3. Varnost v cestnem prometu - čas spremembLjubo Zajc, Vesna Marinko, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: varnost, cestni promet, prometne nesreče, nacionalni program, kazalci učinkovitosti, soodgovornost, statistika
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 7
Celotno besedilo (896,33 KB) |
4. Vpliv zakonodaje na varnost cestnega prometa : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMartin Zgonec, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo proučuje številne aspekte sistemske spremembe zakonodaje na področju prometne varnosti cestnega prometa leta 2011. Poseben poudarek se nanaša na spremembe novele Kazenskega zakonika (KZ-1B, 2011), ki je kaznivo dejanje predrzne vožnje v cestnem prometu preimenovala v nevarno vožnjo v cestnem prometu, ki je kot blanketna norma zapisana v 324. členu Kazenskega zakonika (KZ-1B, 2011). Na podlagi pregleda sodne prakse ugotavljam, da bi morala slovenska zakonodaja določati ustrezen normativni okvir za razločevanje med prekrški in kaznivimi dejanji s področja cestnoprometnega prava ter med kaznivima dejanjema povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in nevarno vožnjo v cestnem prometu, ki v zakonu niso jasno opredeljeni. Na podlagi analize statističnih podatkov lahko opredelimo še nekaj drugih pomembnih zaključkov. Kljub splošnem trendu upadanja števila mrtvih v cestnem prometu od leta 2011, ko smo sprejeli novo prometno zakonodajo, smo še daleč od zastavljene vizije nič, kot tudi od zastavljenih strateških ciljev v nacionalnih programih za obdobji 2013-2022 in 2023-2030 (Javna agencija RS za varnost prometa, 2023). Statistični podatki števila umrlih in hudo poškodovanih pa kažejo tudi na dva pomembna trenda (starejši od 64 let in vozniki e-skirojev), ki jih mora cestna zakonodaja nadaljnjo nagovoriti.
Ključne besede: cestni promet, cestnoprometna zakonodaja, prometna varnost, prometne nesreče, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.04.2024; Ogledov: 324; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,22 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. Varno na traktorVlado Koražija, Mirko Došlič, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: cestni promet, varnost, traktorji, nesreče, nesreče pri delu, preventiva, statistični podatki
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 181; Prenosov: 5
Celotno besedilo (381,26 KB) |
9. |
10. |
