| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava faktoringa in forfetinga (v poslovni in sodni praksi) : magistrsko delo
Ana Štifter, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sta podrobneje predstavljena dva pravna instituta - faktoring in forfeting. Naloga je razdeljena na pet sklopov, pri čemer je v vsakem izmed njih najprej predstavljen faktoring, nato forfeting, temu pa sledi primerjava med njima. Končno je predstavljena relevantna sodna praksa sodišč Republike Slovenije na tem področju. Najprej je na kratko predstavljen zgodovinski razvoj obeh institutov, temu pa sledi razlaga pojma faktoring in forfeting. Faktoring se kot moderen posel bančnega prava nenehno prilagaja aktualnim tokovom poslovne prakse, zaradi česar se je razvilo več različnih tipov faktoringa, ki so prav tako podrobneje predstavljeni v prvem sklopu. Predstavljen je tudi t.i. sekundarni forfeting ter stranke, ki sodelujejo pri realizaciji omenjenih pravnih poslov. Sledi primerjava prej omenjenih tematik. Drugi sklop je namenjen funkcijam faktoringa in forfetinga ter njuni primerjavi, tretji pa prednostim in pomanjkljivostim poslovanja z njima v sami poslovni praksi. Sledi pravna ureditev faktoringa in forfetinga, pri čemer je faktoring tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni urejen podrobneje od forfetinga. Pravna ureditev faktoringa je zato ločena na dve podpoglavji, za predstavitev pravne ureditve forfetinga pa to ni bilo potrebno. Tudi ta sklop se zaključi s primerjavo. V zadnjem sklopu sta najprej opredeljeni pogodbi o faktoringu ter forfetingu in njuna pravna narava. Pri forfetingu poznamo dve vrsti cesije: globalno cesijo in prenos terjatev z več posamičnimi cesijami, pravni temelj za izvedbo forfetinga pa je bodisi cesija posamezne konkretne terjatve, bodisi indosament. Omenjena tematika je predstavljena v predzadnjem poglavju, zadnji skop pa se konča s poglavjem, namenjenim dogovoru o prepovedi cediranja. Sledi še zadnja primerjava. Končno je predstavljena sodna praksa sodišče Republike Slovenije na področju faktoring poslov. Forfeting posli na naših sodiščih svojega mesta do danes še niso dobili, zato sodne prakse na to tematiko v magistrski nalogi ni predstavljene.
Ključne besede: faktoring, forfeting, pogodba o faktoringu, pogodba o forfetingu, jamstvo del credere, globalna cesija, posamična cesija, indosament
Objavljeno v DKUM: 16.09.2020; Ogledov: 1040; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (909,91 KB)

2.
Prenos pogodbenih pravic in obveznosti - primerjava pravil OZ in Načel UNIDROIT za mednarodne gospodarske pogodbe : magistrsko delo
Taja Jeseničnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja analizo institutov prenosa pogodbenih pravic in obveznosti ter primerjavo pravil slovenske ureditve v Obligacijskem zakoniku in ureditve v Načelih UNIDROIT za mednarodne gospodarske pogodbe. Načela UNIDROIT imajo v mednarodnem gospodarskem pravu zelo pomembno vlogo, saj predstavljajo poenotenje pravil gospodarskega prava in tako znatno olajšajo mednarodno poslovanje, saj se je z njihovo uporabo mogoče izogniti koliziji pravil nacionalnih pravnih redov. Pravice in obveznosti je mogoče prenesti ločeno, lahko pa se prenesejo tudi skupaj v okviru instituta prenosa pogodbe, zato so tudi pravila, ki urejajo prenos pogodbe na določenih mestih nekakšna smiselna kombinacija pravil, ki urejajo prenos pravic in pravil, ki urejajo prenos obveznosti, vsekakor pa imajo tudi svoje posebnosti. Vse tri institute, prenos pravic, prenos obveznosti in prenos pogodbe, ureja tako Obligacijski zakonik kot Načela UNIDROIT za mednarodne gospodarske pogodbe. Sama pravila obeh ureditev so si zelo podobna, vendar pa se na določenih mestih tudi razhajajo, kar je v magistrskem delu tudi podrobneje predstavljeno.
Ključne besede: cesija, prevzem dolga, pristop k dolgu, prenos pogodbe, Načela UNIDROIT, stranske pravice, ugovori
Objavljeno v DKUM: 10.01.2020; Ogledov: 1945; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (731,78 KB)

3.
Globalni odstop terjatev v zavarovanje
Urška Cmok, 2018, diplomsko delo

Opis: Pri odstopu terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija), kot eni izmed tipičnih oblik fiduciarnih zavarovanj, obstajajo nevarnosti, ki lahko oslabijo fiduciarjev varovalni položaj. Ena takšnih nevarnosti je plačilna nesposobnost dolžnika odstopljene terjatve. Tudi odstop več obstoječih terjatev v okviru fiduciarne cesije pogosto ne bo zadoščalo za zavarovanje, zato se je v nemški pravni praksi razvila posebna oblika fiduciarne cesije imenovana globalna cesija (Globalzession), kjer ima precejšen gospodarski pomen, saj se uporablja predvsem pri bančnem kreditiranju. Za razliko od fiduciarne cesije, se pri globalni fiduciarni cesiji v zavarovanje odstopijo vse obstoječe kot tudi bodoče terjatve. Je pretežno anticipirana cesija, saj pridobi pravne učinke z nastankom konkretnih terjatev. Njen razpoznavni znak je kriterij določljivosti terjatev, saj bodočih terjatev ni mogoče natančno individualizirati. Zanje zadostuje, da so določene v času njihovega nastanka oziroma ob prehodu na fiduciarja. Globalna fiduciarna cesija mora biti v skladu z običaji v pravnem prometu in ne sme ustvarjati položaja neutemeljenega zavarovanja. Globalni odstop terjatev v zavarovanje oziroma globalna fiduciarna cesija je posebna oblika odstopa terjatev v zavarovanje, zato bodo v uvodu za lažje razumevanje najprej predstavljene splošne značilnosti fiduciarnih zavarovanj in odstopa terjatve v zavarovanje. V nadaljevanju sledi osrednji del diplomskega dela, in sicer podrobnejša opredelitev globalne fiduciarne cesije, njenega razpoznavnega znaka, ki je kriterij določljivosti. Razlagi odstopa bodočih terjatev je namenjeno posebno poglavje o anticipirani fiduciarni cesiji, ki se dotika tudi vprašanja pobota bodočih terjatev in večkratnega odstopa iste terjatev. Poleg globalne cesije pravo pozna tudi druge oblike zavarovanja, ki jim je skupen odstop bodočih terjatev. To sta factoring in podaljšani pridržek lastninske pravice. Ker med takšnimi oblikami zavarovanja pogosto prihaja do konfliktov, je poglavje namenjeno razmerju med globalno cesijo in temi oblikami zavarovanj. Na koncu sledi končno poglavje, v katerem je podrobnejša razlaga fiduciarnih zavarovanj v postopku insolventnosti in izvršbe glede zunajsodne uveljavitve ločitvene pravice, izpodbojnosti anticipiranih fiduciarnih cesij in pravne posledice začetka stečaja ter prisilne poravnave na fiduciarne odstope skupaj s sodno prakso
Ključne besede: globalna fiduciarna cesija, odstop terjatev v zavarovanje, anticipirana fiduciarna cesija
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 3392; Prenosov: 526
.pdf Celotno besedilo (248,90 KB)

4.
Ekonomski in pravni vidiki factoringa s sodno prakso sodišč Republike Slovenije
Aleksandar Kokerić, 2017, magistrsko delo

Opis: Factoring predstavlja aktualni gospodarski instrument oziroma finančno pravni posel sodobnega časa, ki omogoča zunanje financiranje gospodarskih subjektov. Izboljšuje likvidnost subjekta in vpliva na optimizacijo poslovanja. V pravnem kontekstu factoring predstavlja kompleksno obliko pogodbe, sestavljeno iz več različnih pravnih institutov. Slednji kot normativno urejeni ali normativno ne urejeni, med seboj ne ustvarjajo nove homogene celote, temveč ohranjajo svoje temeljne lastnosti, ki kot posamezna pravila urejajo pogodbo o factoringu in razmerja med strankami. Ta pravila imajo le instrumentalni značaj za doseganje temeljnega cilja pogodbe, pa se pod njih ne more subsumirati samostojne pogodbe o factoringu. Za slednjo je precej pomemben namen in interes strank, ki pogodbo oblikujeta in jo konkretizirata v pravnem prometu. Bistvo factoringa predstavljajo funkcije financiranja in funkcije del credere jamstva, od katerih je odvisna sama pojavna oblika factoring posla in obveznosti strank, ki izvirajo iz tega. Nepreciznost in nepopolnost regulacije factoringa v pravnem redu R. Slovenije, še vedno predstavljata omejevalni faktor za nadaljnjo rast in razvoj tega instituta, čeprav je ta mogoč in dopusten. Ali bo regulacija sledila ustvarjanjem novih določb v že obstoječe zakone in definiranjem factoringa kot nominatne pogodbe ali ustvarjanjem novega, posebnega zakona kot lex specialis, ki bi celovito uredil pravni posel in odklonil vse dvome, je vprašanje nadaljnjih potreb prakse in odločitve zakonodajalca. Prizadevanje mednarodnih organizacij za ponujene rešitve in določanje okvirjev factoringa skozi konvencije UNIDROIT IN UNCITRAL ter splošne pogoje poslovanja FCI predstavljajo pomemben rezultat na področju unifikacije pravil mednarodnega factoringa in mednarodnega gospodarskega prava kot celote. Normativna nedoločljivost factoringa ne vpliva na dejstvo, da je slednji v praksi zelo uveljavljen in standardiziran kot samostojni pravni posel.
Ključne besede: Factoring, odkup terjatev, financiranje, cesija, mešana pogodba, UNIDROIT, UNCITRAL, FCI.
Objavljeno v DKUM: 21.12.2017; Ogledov: 1411; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

5.
Pridržek lastninske pravice kot sredstvo zavarovanja plačil : magistrsko delo
Sergeja Mevc, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava institut pridržka lastninske pravice kot sredstvo zavarovanja plačil. Za lažje razumevanje instituta so skozi delo zajeti in obrazloženi tudi pojmi, ki so s pridržkom lastninske pravice povezani, in sicer lastninska pravica, posest, anticipiran posestni konstitut, cesija, pričakovalna pravica, prodajna pogodba, stečaj in izvršba. Pridržek lastninske pravice predstavlja posebno pogodbeno klavzulo, s katero si prodajalec pridrži lastninsko pravico do celotnega plačila kupnine s strani kupca. Gre za obliko zavarovanja prodajalčevega položaja v primeru neizpolnitve kupčeve obveznosti. Posledica neplačila celotne kupnine s strani kupca namreč predstavlja upravičenje prodajalca, da s stvarnopravnim oziroma reivindikacijskim zahtevkom zahteva vrnitev stvari, ki jo je na podlagi prodajne pogodbe izročil kupcu. Pridržek lastninske pravice je namreč v funkciji zavarovanja upnika in ne dolžnika, kar pomeni, da je upnik tisti, ki ima pravico do izbire, ali zahteva izpolnitev obveznosti ali vrnitev stvari. Predmet lastninskega pridržka so lahko le premične stvari, pri nepremičninah pa se zavarovanje prodajalčeve terjatve zagotavlja z drugimi sredstvi, predvsem s hipoteko. Za dogovor pridržka lastninske pravice med pogodbenima strankama ni potrebna notarska oblika, dogovorjen je lahko pisno ali celo ustno. Za učinkovanje lastninskega pridržka nasproti kupčevim upnikom pa je predpisana strožja obličnost, in sicer oblika notarskega zapisa, vendar pa lahko okoliščina, da je bila prodajna pogodba, ki je vsebovala pridržek lastninske pravice, sklenjena brez notarske overitve določila, ki vsebuje pridržek lastninske pravice, vpliva le na veljavnost pridržka lastninske pravice, ne pa tudi na veljavnost pogodbenega razmerja med strankama, ki je bilo veljavno izpolnjeno. Zaradi neprimernosti in nezadostnega zavarovanja, ki ga daje klasični pridržek lastninske pravice, je poslovna praksa izoblikovala izvedene oblike pridržka lastninske pravice, ki imajo pomembno vlogo pri razvoju gospodarskega pogodbenega prava. Sem sodi podaljšani pridržek lastninske pravice, ki je rezultat razvoja avtonomnega gospodarskega prava in ima, kljub temu da v pravnih redih držav ni zakonsko urejen, pomembno mesto v blagovnem prometu. Predstavlja situacijo, kjer prodajalec kupcu proda in izroči premično stvar, s čimer kupec pridobi upravičenje do nadaljnjega razpolaganja s stvarjo, hkrati pa se zaveže, da bo na prodajalca prenesel terjatve, ki jih bo pridobil iz nadaljnje prodaje stvari tretjim. Naslednja izvedena oblika lastninskega pridržka, ki je odraz potreb poslovne prakse, je pridržek lastninske pravice s klavzulo o predelavi. Prodajalec v tem primeru proda in izroči premično stvar kupcu, ki jo predela. Prodajalec in kupec se s klavzulo o predelavi dogovorita, da si bosta na novi stvari delila solastninsko pravico v razmerju vrednosti surovin in proizvodnih stroškov, kar se opravi z anticipiranim posestnim konstitutom. vi Izvedeno obliko pridržka lastninske pravice predstavljata tudi razširjeni pridržek lastninske pravice in preneseni pridržek lastninske pravice, ki ima dve pojavni obliki, in sicer nadalje izgovorjeni pridržek in priključeni pridržek. Bistvo pridržka lastninske pravice se torej kaže v razmerju med prodajalcem in drugimi upniki kupca, kadar kupec še ni poravnal celotne kupnine, saj lahko prodajalec svojo pravico uveljavlja tudi v stečaju. Ker slovenska insolvenčna zakonodaja ne ureja položaja pogodbenih strank pri pridržku lastninske pravice, kadar se začne stečajni postopek nad prodajalcem ali kupcem, se v tem primeru uporabijo splošna pravila o vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodbah. Zaradi pravne narave pridržka lastninske pravice, ki je sklenjen pod odložnim pogojem plačila celotne kupnine, preneha, ko kupec plača celotno kupnino.
Ključne besede: pridržek lastninske pravice, pričakovalna pravica, posestni konstitut, fiduciarna cesija, neposestno realno zavarovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 17.11.2017; Ogledov: 3658; Prenosov: 629
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
Fiduciarna cesija in izvršba
Nikita Zatler, 2017, magistrsko delo

Opis: Fiduciarna cesija je institut zavarovanja hibridne narave, s katerim preide terjatev, ki naj služi za zavarovanje, iz premoženjske sfere fiducianta v premoženjsko sfero fiduciarja. Gospodarski namen fiduciarne cesije je zavarovanje, zato se v primeru plačilne nesposobnosti kot ekonomski imetnik terjatve smatra fiduciant, in ne fiduciar. Na ta način se izravna prenos več pravne oblasti, kot pa je to nujno potrebno glede na namena tega instituta. Fiduciarna cesija se je razvila kot alternativa zastavni pravici. S odstopom terjatve v zavarovanje so se poskusile odpraviti določene pomanjkljivosti ureditve zastavne pravice na terjatvi. Glavna prednost fiduciarne cesije je njena neakcesorna narava, zaradi česar bo to pogosto primernejši institut zavarovanja, kot pa sama zastavna pravica. Fiduciarna cesija namreč omogoča, da fiduciar in fiduciant vzpostavita zavarovanje za terjatve, ki izvirajo iz njunega medsebojnega sodelovanja, pri čemer obstoj zavarovanja ni vezan na samo terjatev, ter ne preneha ob prenehanju zavarovane terjatve. Ker je fiduciarna cesija zavarovani terjatvi neakcesorna, bo zavarovanje obstajalo še naprej, vendar bo v mirovanju. Fiduciarna cesija omogoča tudi diskretnost poslovanja, saj se bo fiduciar razkril cessusu šele, če ob zapadlosti zavarovane terjatve le ta ne bo poravnana. S tem pa se odprejo tudi nekatere težave in pomanjkljivosti v zvezi s fiduciarno cesijo. S tiho fiduciarno cesijo bo fiduciar pogosto tvegal, da svoje zavarovanje izgubi. In čeprav fiduciarna cesija ni vezana na pogoj obvestitve dolžnika, se bo fiduciarju to splačalo storiti, kadar posluje s fiduciantom, ki mu ne zaupa najbolj. Čeprav se v primeru fiduciantove plačilne nesposobnosti, za uveljavljanje pravic iz fiduciarne cesije (ločitvena pravica in ugovor nedopustnosti izvršbe) zahteva strožja oblika sporazuma o odstopu terjatve v zavarovanje (notarski sporazum), lahko še vedno trdimo, da ima fiduciarna cesija več prednosti in ponuja zadovoljivo alternativo zastavni pravici na terjatvi. Ker je fiduciarna cesija kot institut zavarovanja v praksi in poslovanju subjektov veliko premalo izkoriščen institut, so s tem namenom v magistrski nalogi predstavljene določene situacije v katerih se utegnejo znajti subjekti, kadar jim kot sredstvo zavarovanja svojih terjatev služi fiduciarna cesija. Z osvetlitvijo problemov v praksi sem hkrati predstaviti določene rešitve na težave, s katerimi se subjekti srečajo v izvršilnem postopku.
Ključne besede: Fiduciarna cesija, odstop terjatve v zavarovanje, izvršilni postopek, zastavna pravica na terjatvi, sistem posredne pridobitve terjatve, rubež terjatve, prenos terjatve
Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 3974; Prenosov: 605
.pdf Celotno besedilo (869,07 KB)

7.
PRAVNE ZNAČILNOSTI FAKTORINGA
Urban Pristovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu bom uvodoma opisal nekaj osnovnih značilnosti faktoringa. Predstavil bom tipične funkcije faktoringa, ker so le-te relevantne za opredelitev njegove pravne narave, krajše poglavje pa bom namenil tudi pregledu pojavnih oblik oz. modalitet faktoringa. V naslednjem poglavju se bom posvetil obravnavi pravne narave pogodbe o faktoringu, kjer bom predstavil pogodbo o faktoringu kot okvirno pogodbo, kot predpogodbo in kot pogodbo sklenjeno pod pogojem ali z opcijo. Odgovoril bom na vprašanje, zakaj so splošni pogoji poslovanja pri faktoringu tako pomembni. Celovito bom predstavil vlogo cesije (ki je tukaj lahko izvedena globalno ali z več posamičnimi cesijami), ker je to eden izmed ključnih elementov za izvedbo faktoringa. Cesijo v faktoringu razumemo kot orodje, akcesorni posel oz. pogodbi o faktoringu podrejeno ali v njej vsebovano sredstvo za prenos terjatve. Nadalje bom nekaj besed namenil naznanitvi cesije, prenosu stranskih pravic in dogovoru o prepovedi cediranja. V zadnjem poglavju bom predstavil faktoring kot mešano pogodbo, ki vsebuje elemente drugih zakonsko urejenih in zakonsko neurejenih pogodb ter vsako od njih na kratko predstavil, nato pa primerjal s pogodbo o faktoringu.
Ključne besede: faktoring, pogodba o faktoringu, cesija.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 2139; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (715,40 KB)

8.
STVARNOPRAVNI ZAHTEVKI V STEČAJU - UVELJAVLJANJE LOČITVENIH IN IZLOČITVENIH PRAVIC
Maja Mlinar, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti nastanek ločitvene in izločitvene pravice, položaj ločitvenega in izločitvenega upnika in uveljavitev obeh pravic v stečajnem postopku ter osnove samega stečajnega postopka. Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika. Vodi ga stečajni upravitelj ob nadzoru sodišča. Z začetkom stečajnega postopka se iz celotnega premoženja stečajnega dolžnika izoblikuje stečajna masa, z unovčenjem katere se po pravilih in v vrstnem redu, ki ga določa zakon poplačajo upniki stečajnega dolžnika. Ločitvena pravica je pravica do posebnega poplačila iz premoženja, ki je predmet le-te. Pravni temelj za njen nastanek so različni stvarnopravni in obligacijskopravni položaji. V diplomskem delu so predstavljeni samo stvarnopravni položaji, ki so temelj za pridobitev ločitvene pravice. To so zastavna pravica, prenos lastninske pravice na premičnini v zavarovanje in odstop terjatve v zavarovanje. Vsi pravni položaji pa morajo za veljavno pridobitev ločitvene pravice obstajati že pred samim začetkom stečajnega postopka. Premoženje, ki je predmet ločitvene pravice tvori posebno stečajno maso. Izločitvena pravica pa je pravica izločitvena upnika, da zahteva izločitev določene stvari iz stečajne mase, ker zatrjuje, da je lastnik on in ne stečajni dolžnik. Izločitvena pravica temelji na lastninski pravici izločitvenega upnika ali pogodbenih razmerjih, na podlagi katerih je izločitveni upnik upravičen od stečajnega dolžnika zahtevati določeno stvar, ki sicer ni njegova last, vendar pa tudi ni last stečajnega dolžnika.
Ključne besede: ločitvena pravica, izločitvena pravica, stečajni postopek, zastavna pravica, fiduciarna cesija, stečajna masa
Objavljeno v DKUM: 22.04.2016; Ogledov: 4154; Prenosov: 605
.pdf Celotno besedilo (875,90 KB)

9.
EKONOMSKI IN PRAVNI VIDIK FAKTORINGA TER NEKATERE POSEBNOSTI RAČUNOVODSKEGA IN DAVČNEGA OBRAVNAVANJA FAKTORINGA
Dušanka Ašič, 2011, magistrsko delo

Opis: V današnjem poslovnem svetu in okolju, kjer je konkurenca sinonim za obstoj in preživetje, se veliko družb srečuje z izzivom, kako priti do finančnih sredstev. Konkurenčna podjetja si bodo zagotovila preživetje na trgu ter hkrati omogočila nadaljnji razvoj in rast le z vključevanjem na vse bolj konkurenčen mednarodni trg. Predvsem male in srednje družbe se nenehno srečujejo s problemi in izzivi na področju pridobivanja različnih finančnih sredstev za njihovo poslovanje in nemoten nadaljnji razvoj. Faktoring kot sintetična finančna storitev predstavlja eno izmed pomembnih alternativnih oblik za zagotavljanje lažje dostopnosti finančnih sredstev pravkar omenjenim družbam ter tako posredno prispeva k zmanjšanju trenutnega »kreditnega krča« oziroma kreditne vrzeli. Prvi del magistrske naloge je tako namenjen predvsem ekonomskemu vidiku faktoringa. V nalogi želim predstaviti pravno naravo faktoringa oziroma bolje rečeno problematiko zaradi pravne neurejenosti pogodbe o faktoringu, hkrati pa predstaviti razmerja, ki so v poslu faktoringa ključna. Dejstvo je, da faktoring v Sloveniji ni tipično zakonsko urejen, zato je v nalogi predstavljena zakonsko urejena pravna podlaga. Ker pogodba o faktoringu vsebuje sestavine različnih pogodb, pravimo, da je mešana pogodba. Dodani so še fiduciarni posli, in sicer fiduciarna cesija ter nekatere izpeljane oblike. V nalogi opozarjam še na računovodsko in davčno problematiko, s katero se ukvarjajo faktoring družbe. Svoja stališča podprem z ustrezno zakonsko podlago, s stališči davčnega organa in nekaterimi drugimi viri. Poudarjam pa, predvsem zaradi svoje kompleksnosti, da je za faktoring težko najti enostavne pravne, računovodske, davčne in druge rešitve.
Ključne besede: faktoring, odkup terjatev, dolžnik, fiduciarna cesija, pogodba o faktoringu, regresni faktoring, brez regresni faktoring, provizija
Objavljeno v DKUM: 14.03.2012; Ogledov: 3756; Prenosov: 950
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

10.
FACTORING IN FORFAITING - PRIMERJAVA
Urša Kaučič, 2011, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu bom predstavila dve vrsti modernih finančnih transakcij, natančneje dva moderna tipa pogodb avtonomnega gospodarskega prava, to sta factoring in forfaiting. Analiza je namenjena tako pojmu in razvoju obeh omenjenih vrst, kot tudi pogodbi o factoringu in pogodbi o forfaitingu. Pozornost je namenjena primerjavi med pojmoma factoringa in forfaitinga, ter osvetlitvi podobnosti in razlik med njima glede na klasifikacijo obeh pogodb, glede na stranke, ki pri poslih sodelujejo, glede na kavzo pogodbe, glede na vrsto in način prenosa terjatev, glede na vpliv pogoja pri obeh pogodbah, glede na postopek ter pojavne oblike obeh poslov, glede na sestavine pogodbe ter glede na funkcije, ki jih obravnavani pogodbi omogočata. Povzamem lahko da sta forfaiting in factoring posla, ki omogočata financiranje trgovine na način,da pridobi prodajalec iz osnovnega posla s prenosom terjatve plačilo pred njeno zapadlostjo, s strani posebne finančne organizacije ali banke. Oba posla omogočata, da za primerno provizijo, prevzemnik nase prevzame terjatve z vsemi riziki, ki izhajajo iz njih. Razlika med factoringom in forfaitingom pa se kaže glede na vrsto terjatev, ki se prenaša, ter glede na zavarovanost terjatve.
Ključne besede: factoring, forfaiting, prenos terjatev, cesija, jamstvo del credere
Objavljeno v DKUM: 17.11.2011; Ogledov: 5272; Prenosov: 664
.pdf Celotno besedilo (636,16 KB)

Iskanje izvedeno v 19.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici