| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Baročna sakralna arhitektura in oprema v župniji Sevnica
Vesna Ocvirk, 2018, magistrsko delo

Opis: Predmet pričujočega magistrskega dela je baročna sakralna arhitektura in oprema v župniji Sevnica, ki je največja župnija po številu cerkva v celjski škofiji, saj šteje poleg župnijske cerkve še trinajst podružničnih cerkva. Ker je zelo malo strokovne literature o omenjeni župniji in njenih cerkvah, sem se odločila, da skušam to vrzel zapolniti s tem magistrskim delom. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. Prvi del vsebuje topografski popis podružničnih cerkva, in sicer: sv. Florijana v starem mestnem jedru, Matere Božje v Šmarju, sv. Ane nad Šmarjem, sv. Roka nad Sevnico, sv. Martina v Lamperčah, sv. Lovrenca na Žabjeku, sv. Urha na Gornjem Brezovem, sv. Janeza na Dolnjem Brezovem, sv. Benedikta na Žigrskem Vrhu, sv. Štefana v Vranju, sv. Neže v Zagradcu in Marije Vnebovzete na Grački gori. V drugem delu je poudarek na baročni arhitekturi in opremi – njihovi dataciji, avtorstvu ipd. Ker ni veliko virov in literature, smo narejene primerjave s sosednjimi župnijami ter sevniško sakralno umetnost skušali umestiti v širši okvir slovenske baročne sakralne umetnosti. Anica Cevc je pripisala dve sliki s stranskih oltarjev v cerkvi sv. Roka nad Sevnico slikarju Valentinu Metzingerju. Cilj magistrske naloge je ugotoviti avtorstvo ter datacijo vse baročne opreme v podružničnih cerkvah župnije Sevnica. Izkazalo se je, da ne moremo z gotovostjo trditi, za katero umetniško roko gre pri posamezni podružnici, vendar lahko govorimo o nekaterih sorodnostih. Vemo, da je bila Sevnica podružnica videmske pražupnije in posledično pod okriljem kostanjeviškega samostana, zato smo morebitne povezave iskali tudi pri sosednjih župnijah.
Ključne besede: župnija Sevnica, barok, sakralna arhitektura, cerkvena oprema.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1495; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (8,57 MB)

2.
Poznobaročni kipar Ferdinand Gallo
Karin Požin, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava ustvarjalni opus poznobaročnega kiparja Ferdinanda Galla (ok. 1709–1788), ki je velik del svojega življenja preživel v Celju. Njegova dela so pustila pečat v številnih cerkvah Posavinja, Šaleške doline in širše. Kot večina pomembnih kiparjev svojega časa, ni deloval sam, temveč je vodil kiparsko-rezbarsko delavnico, s katero je pri izdelavi sakralne opreme sodeloval z drugimi umetnoobrtnimi mojstri in umetniki. Naloga je osnovana kot pregledno delo, ki je rezultat terenskega dela, podkrepljenega z znanimi arhivskimi viri in ključno literaturo. Najprej ugotavlja stanje raziskav in ponuja sistematičen pregled kiparjevega življenja med letoma 1744 in 1788, s posebnim poudarkom na preučitvi njegovih del – oltarjev, oltarne in orgelske ornamentike, sakralnih plastik, bozzettov in prižnic. Ker ta v literaturi še niso bila natančno opredeljena, je bil poglavitni cilj pričujočega magistrskega dela izoblikovati katalog poznanih kiparjevih del z umetnostnozgodovinskimi opisi, opremljenimi z aktualnim fotografskim gradivom. Ugotovljeno je bilo, da je Ferdinand Gallo značilen predstavnik srednje kakovostne smeri znotraj poznobaročnega sakralnega kiparstva na slovenskem Štajerskem, saj v svojih delih združuje vplive reprezentativnega kiparstva s čustveno obarvanim ljudskim rezbarstvom. Posluževal se je tipov oltarjev, pri katerih gre za prehajanje med poznobaročnimi, tektonsko izoblikovanimi kompozicijami in slikovitejšimi, rokokojsko razrahljanimi oltarnimi arhitekturami, ki jih spremljajo bogata ornamentika in svetniške plastike. Zanje so značilna manieristična telesa s sorazmerno majhnimi, lutkasto izoblikovanimi glavami, razgibanim kontrapostom in živahno gestikulacijo. Večkrat jih je v oltarnih kompozicijah scensko razporedil, dodaten učinek pa dosegal z živahno rokokojsko ornamentiko. Ferdinanda Galla odlikujeta mnogovrstnost in izvirnost umetniškega snovanja, ki ga je v štirih desetletjih svojega delovanja zapustil na slovenskem Štajerskem.
Ključne besede: sakralna umetnost, poznobaročno kiparstvo, rokoko, slovenska Štajerska, Ferdinand Gallo, cerkvena oprema, oltar, sakralna plastika, bozzetto, oltarna in orgelska ornamentika, prižnica
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 2091; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (9,88 MB)

Iskanje izvedeno v 1.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici