| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
BRITANSKI VPLIV NA EKONOMSKI IN KULTURNI RAZVOJ MADEIRE
Maja Vidner, 2011, diplomsko delo

Opis: Preteklo je pet stoletij, odkar so prvi Portugalci stopili na Madeiro, to je otok v Atlantskem oceanu, ga začeli naseljevati in izkoriščati njegove naravne vire. Kmalu so visoki potencial otoka, za obdelavo vinske trte in sladkornega trsa, odkrili tuji trgovci, ki so prišli na Madeiro in začeli izkoriščati vse tisto, kar jim je otok ponujal. Med tujci so se največkrat pojavili Angleži, ki so z njihovimi sposobnostmi trgovanja in obdelovanja zemlje, kar hitro prevzeli otoško ekonomijo v svoje roke. Število angleških naseljencev je iz dneva v dan naraščalo, kar je vplivalo na ekonomski in kulturni razvoj otoka. Danes se na otoku najde veliko angleških elementov, kot na primer angleška cerkev in pokopališče, angleška šola, veliko vinskih podjetij z angleškimi imeni in nasploh veliko angleških družin živečih na otoku. V nalogi sem raziskala in opisala faktorje, ki so vplivali na odnose med britansko skupnostjo na Madeiri in portugalskimi prebivalci na otoku in faktorje, ki so vplivali na to, da je danes na otoku mogoče najti toliko elementov angleške kulture. Uporabila sem zgodovinsko metodo za pridobitev in preučitev zgodovinskih določenih dejstev, na katere je imela velik vpliv britanska skupnost na Madeiri, kot je na primer razvoj domačih obrti, šolstva, turizma idr. Analizirala sem statistične dokumente za pridobitev podatkov o vplivu Britancev na ekonomski razvoj, še posebej izvoz in uvoz vina, sladkorja in drugih proizvodov. Za vpogled v britansko življenje na Madeiri danes, sem opravila standardiziran intervju in nestrukturirano opazovala dogodke, ki vključujejo britansko skupnost na Madeiri danes. Kot pričakovano, gre velik del zaslužka za ekonomski in kulturni razvoj otoka, pripisati britanski skupnosti, ki je od 17. stoletja živela na Madeiri in vodila otoško ekonomijo, skrbela za izobraževanje otočanov, razvoj domačih obrti ter pomagala v katastrofalnih situacijah.
Ključne besede: Madeira, Britanska skupnost, Anglikanska cerkev, ekonomija Portugalske, Portugalska – odnosi s tujino – Velika Britanija.
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 196; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (9,72 MB)

2.
KULTURNO ZGODOVINSKI ORIS OBČINE SV. MARTIN NA MURI
Ana Nađ, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski seminarski nalogi predstavljam občino Sv. Martin na Muri, njeno kulturno, šolsko in cerkveno oziroma versko zgodovino ter gospodarstvo nekoč in danes. Zgodovina občine sega v rimsko obdobje. Rimsko naselje Halicanum se je nahajalo na področju današnjega Sv. Martina na Muri. Podatki o šolstvu segajo v 17. stoletje, v obdobje družine Zrinski. Danes je v občini osemletna osnovna šola brez podružnične šole. Občina je ime dobila po škofu Sv. Martinu iz 4. stoletja. Danes je najmočnejši del gospodarstva v občini turizem. Terme „Spa & Golf Resort Sveti Martin“ so postale zaščitni znak občine in so tudi mednarodno priznane. Občina organizira veliko srečanj in aktivnosti, ki so povezane z našimi prijatelji in sosedi iz Slovenije. S tem ohranja in spodbuja prijateljstvo ter druženje. Zanimivo kulturno društvo v občini so „Svetomartinski krampusi“ oz. Parklji. To je mlado društvo, ki ohranja starodavno tradicijo na dan Sv. Miklavža, 6. decembra. Predstavila bom tudi ostala društva, katera delajo našo občino zanimivo in atraktivno. Sv. Martin na Muri je relativno majhna občina, ampak moderna, odprta do drugačnosti, zanimiva in bogata z običaji in tradicijo, kar bom tudi predstavila v diplomski seminarski nalogi.
Ključne besede: občina Sv. Martin na Muri, kultura, šolstvo, cerkev, zgodovina, gospodarstvo, turizem, tradicija
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 177; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

3.
Kripta pod župnijsko cerkvijo sv. Jurija v Hočah v srednjem veku
Tamara Sprinčnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo temelji na analizi stavbnega razvoja srednjeveške kripte pod cerkvijo sv. Jurija v Spodnjih Hočah. V zgodovinskem uvodu je predstavljena cerkvenoupravna organizacija območja, ležečega južno od reke Drave, ki je ob razmejitvi leta 811 prešlo pod oblast oglejskega patriarhata. Razmejitev je ugodno vplivala na razvoj cerkvene organizacije, v okviru katere se je v obdobju med 11. in 12. stoletjem razvila ena izmed največjih in najstarejših župnij. Prva listinska omemba župnije v Hočah sega v leto 1146, vendar lahko njen dejanski nastanek prednjači za nekaj desetletij. Arhitekturna zasnova dveh prostorov kripte, postavljenih pravokotno drug na drugega, v tlorisu tvori obliko črke L. Kripta leži pod sedanjim gotskim prezbiterijem, pod jugovzhodnim delom cerkvene ladje in pod južno kapelo. Srednjeveško kripto sestavljajo: dvoranski prostor s trikonhalno zaključenim prezbiterijem, ozek hodnik in dvoladijski prostor. Arhitekture ne dopolnjujejo bogati detajli, temveč se odlikuje s svojo skromnostjo in zapleteno tlorisno sestavo. Kripta brez slehernega kamnoseškega okrasja ima značilnosti romanske gradnje, dalje obočno konstrukcijo križnogrebenastih obokov, katerih grebeni se proti temenu povsem izgubijo, ter vgrajene antične spolije na konstrukcijsko in statično pomembnih mestih. Zaradi svoje edinstvenosti je kripta težko primerljiva s primeri z avstrijskega območja. Naloga zajema tudi primerjavo arhitekturne zasnove hoške kripte z izbranimi primeri kript z avstrijskega območja, in sicer Amstettna, iz Krke, Celovca ob Vrbskem jezeru, Ardaggerja, Gössa in Schlägla. Pri tem so izpostavljene podobnosti, ki na neki način kripte med seboj povezujejo, in razlike, ki primere z vidika arhitekture kažejo kot edinstvene.
Ključne besede: kripta, cerkev sv. Jurija, Spodnje Hoče, oglejski patriarhat, srednji vek, romanika, rimske spolije, stavbni razvoj.
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 427; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (6,43 MB)

4.
Primeri korupcije in pranja denarja v cerkvi
Ana Novak, 2019, diplomsko delo

Opis: Finančni kriminal je danes vse bolj v ospredju. Nova znanja in tehnologija mu omogočajo prodor na vse nivoje družbe. Novosti in prepletenost finančnih sistemov postajajo vse kompleksnejše za preiskovanje in izvajanja nadzora. Finančni kriminal se s pomočjo prepletanja širi v mednarodno okolje, kjer postaja vse težje obvladljiv. Specifičnemu in poglobljenemu poznavanju ekonomije pri preiskovanju finančnega kriminala pomaga tudi mednarodno sodelovanje. Številne organizacije, komisije in odbori tako ključno pripomorejo k izmenjavi novosti in pomembnih informacij. Njihov pomemben doprinos omogoča odkrivanje kriminalnih dejanj, kot sta korupcija in pranje denarja. Slednji sta le odmevnejši predstavnici finančnega kriminala. Vse več medijske pozornosti, namenjene njima, izpostavlja njuno prisotnost in posledice. Njuna prisotnost tako predstavlja grožnjo demokratičnim sistemom, saj spodriva njihove vrednote. S pomočjo medijev ju lahko zaznamo na gospodarskem, političnem in družbenem področju. Vpliv korupcije in pranja denarja, ki izvirata iz pohlepa, pa je s pomočjo medijev zaslediti tudi v institucijah, kot je Katoliška cerkev. Posledice človekovega delovanja so v zgodovini Cerkve močno pretresle in zaznamovale njeno ime. Moč pohlepa in z njim povezano sporno finančno in politično odločanje segata daleč v zgodovino Cerkve. Kljub informiranosti družbe in novega znanja pa danes odmevnejša sporna finančna dejanja izhajajo iz 20. in 21. stoletja. Primeri, kot sta afera Ambrosiano in z njo povezana smrt bankirja Roberta Calvija, so pokazatelji moči in vpliva finančnega kriminala. Večje težnje k raziskovanju tovrstnih finančnih afer so posledica družbene kritičnosti in informacijske dobe. Slednji stremita k razvoju demokratičnosti in transparentnosti poslovanja današnje družbe na vseh področjih življenja.
Ključne besede: diplomske naloge, korupcija, pranje denarja, finančne afere, Cerkev, mediji
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 666; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (985,31 KB)

5.
Dvor Kublaj kana skozi oči dveh krščanskih popotnikov
Anja Rašl, 2019, magistrsko delo

Opis: Posamezna Mongolska plemena so se v 12. stoletju povezala v enotno državno tvorbo. Svetu poznani kot plenilci in zasvojevalci so pod vodstvom posameznih velikih vladarjev, kot sta bila Džingiskan in Kublaj kan, kmalu poseljevali skorajda celoten azijski kontinent in nadzorovali trgovinske stike med vzhodom in zahodom. Po Svileni poti pa niso potovali samo trgovci z raznovrstnim blagom, temveč tudi popotniki. Eden takšnih je bil tudi Marko Polo, ki je s svojim očetom in stricem pripotoval pred kana Kublaja. Dober vzajemni odnos med kanom in Markom je pripeljal do tega, da je Kublaj mlademu Polu zaupal pomembne funkcije in mu s službo odposlanca omogočil potovanje v različne dele azijske celine. Markovo bivanje pri kanu in v njegovih deželah je v obliki zapisov njegovega potovanja dalo vpogled v delovanje Kublajevega dvora in življenje prebivalcev v državi, ki so ji gospodovali Mongoli. Stik vzhoda in zahoda, ki se je s prihodom Marka Pola na Kitajsko začel intenzivneje oblikovati, je bil tudi z nasprotne smeri dokaj uspešen. Z vzhodnega dela celine, natančneje iz Kitajske, se je proti Evropi odpravljal še en popotnik, Rabban Sauma. V želji, da bi poglobil svojo vero, se je podal na potovanje, ki se je na željo mongolskega vladarja v Perziji, sprevrglo v odposlansko misijo. Nestorijanski menih, pripadnik vzhodne Cerkve, je v katoliško Evropo pripotoval, v iskanju povezav med Perzijo in Evropo, v boju proti skupnemu sovražniku, islamu. Oba popotnika sta bila po svoje uspešna in sta pripomogla k odpiranju obeh polovic sveta. Zahodna stran  Evropska celina, je bila pripravljena prisluhniti vzhodni strani  Bližnjemu vzhodu in Aziji, tamkajšnji prebivalci Mongoli pa so po zgodnjih uspešnih napadih na Evropo to misel dokončno opustili in s staro celino spletli vezi spoštovanja in medsebojnega sprejemanja.
Ključne besede: Mongoli, Kublaj kan, Marko Polo, Rabban Sauma, odposlanec, Cerkev
Objavljeno: 22.07.2019; Ogledov: 737; Prenosov: 0

6.
Primerjava razvoja zasebnega katoliškega šolstva v Sloveniji in na Hrvaškem
Saša Zver, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo govori o zasebnem katoliškem šolstvu od začetkov do danes. Poseben poudarek je na zasebnemu katoliškemu šolstvu v Sloveniji in na Hrvaškem. Prikazan je razvoj šolstva v povezavi z Rimskokatoliško cerkvijo, kar je postavilo temelje za zasebno katoliško šolstvo. Obravnavana snov je dopolnjena z zgodovinskimi orisi obdobij in prikazi pomembnih političnih dogodkov v obeh državah. Poudarek je na političnih okoliščinah v zadnji skupni državi, saj je to obdobje za zasebno katoliško šolstvo predstavljalo prenehanje delovanja. Delo prikazuje podobnosti in razlike katoliškega šolstva v Sloveniji in na Hrvaškem. Vsako obdobje je podkrepljeno z različnimi zakonskimi pravili, ki so se dotikali zasebnega šolstva. Cilj magistrskega dela je napisati pregledno zgodovino zasebnega katoliškega šolstva z dodanim opisom situacije na tem področju danes. Dopolnitev k magistrskemu delu predstavlja tudi prikaz verskega pouka v Sloveniji in na Hrvaškem ter ključne razlike v obeh državah. Vse to je umeščeno tudi v kontekst odnosov slovenskih in hrvaških duhovnikov med obema vojnama, pa tudi odnosov med državama danes.
Ključne besede: šolstvo, katoliško šolstvo, zasebno šolstvo, Slovenija, Hrvaška, Rimskokatoliška cerkev, komunistična oblast, verski pouk
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 464; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

7.
Politično delovanje in vloga Ruske pravoslavne cerkve od vpada Batu kana do padca Konstantinopla (1237-1453)
Nejc Drnovšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V delu je obravnavano politično delovanje Ruske pravoslavne cerkve v obdobju od vpada Mongolov in njihovega zavojevanja večjega dela ruskih kneževin do padca Konstantinopla. Tematika je razdeljena na več poglavij, v katerih se z različnih vidikov preučujeta vloga in vpliv Cerkve v obravnavanem obdobju. V prvem poglavju so predstavljeni in analizirani dokumenti, imenovani »jarliki«, ki so jih predstavniki duhovščine prejemali od mongolskih vladarjev za potrjevanje njihovega političnega položaja. V njih so opredeljeni privilegiji in dolžnosti Cerkve, kar je ključnega pomena pri razumevanja njenih političnih dejanj in dejanj posameznih metropolitov v tem obdobju. V nadaljevanju je vloga Cerkve razložena na dva načina: z vidika institucije in z vidika dejanj posameznih, najpomembnejših cerkvenih predstavnikov, predvsem metropolitov. Prvi vidik je pomemben, saj je v okvirih obravnavanega časovnega obdobja imela Cerkev že sama po sebi poseben prestiž in vlogo, ker je številne privilegije ohranila iz časov, ko še ni bilo stikov z Mongoli na tem ozemlju. Mongoli so tudi imeli univerzalno pozitiven odnos do Cerkve in vere nasploh, kar se odraža v verski strpnosti znotraj imperija. Z drugega vidika so predvsem pomembni odnosi med metropoliti in glavami treh večjih političnih sil, to je s konstantinopelskim patriarhom, kanom Zlate horde in z velikim knezom najpomembnejše ruske kneževine. Posebna pozornost je namenjena tudi zgodovinopiscem, ki so zaradi političnega in ideološkega ozadja ter številnih nejasnosti v zvezi z obravnavano tematiko vlogo Cerkve obravnavali na najrazličnejše načine. Izpostaviti velja dve večji zgodovinopisni smeri, in sicer predrevolucijsko zgodovinopisje, ki je razlagalo delovanje metropolitov in Cerkve v pozitivni luči, in sovjetsko zgodovinopisje, ki je tematiko skušalo umestiti v okvire marksistične razredne teorije.
Ključne besede: Ruska pravoslavna cerkev, metropolit, Zlata horda, veliki knez, bizantinska cerkev, jarlik
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 748; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

8.
Rimskokatoliška cerkev in obveščevalna dejavnost
Borut Korošec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Odmik od tradicionalnega zavedanja o poslanstvu sodobnih obveščevalno-varnostnih služb in odkrivanje splošno zakoreninjene miselnosti o RKC kot ustanovi, ki se ukvarja samo s pastoralno dejavnostjo, zaznamujeta magistrsko delo. V raziskavi ugotavljamo, da je obveščevalna dejavnost nepogrešljiva sestavina vsake resne organizacije in države. Ob tem smo ugotovili, da tudi RKC koristno uporablja obveščevalno dejavnost, čeprav so njene metode in tehnike dela manj na očeh javnosti kot običajni obveščevalni sistemi nacionalnih držav. V Cerkvi bomo zaman iskali zakonodajno podlago za obstoj tovrstnih služb, smo se pa s pomočjo primerov iz bogate zgodovine RKC in s proučevanjem redovniških skupin dokopali do spoznanja, da RKC brez ustrezne obveščevalne podpore ne bi uspela zadržati položajev, ki jih ima že dve tisočletji. V raziskavi se ukvarjamo tudi s pojavom spovedi kot mogočim tipalom za pridobivanje koristnih informacij. Uporabo/zlorabo te v opisane namene ne moremo v popolnosti dokazati, v vsakem primeru pa v RS zaznavamo nekatere dogodke, na katerih slovenska Katoliška cerkev ob pomoči Svetega sedeža, ki ga krasi globalna avtoriteta, vrhunska obveščenost, diplomatska rutina in lobistična spretnost, dosega zavidljive rezultate v razmerju do drugih družbenih skupin.
Ključne besede: Rimskokatoliška cerkev, spoved, jezuiti, Opus Dei, obveščevalno‑varnostna dejavnost
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 1007; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

9.
Postni prti v vzhodnoalpskem prostoru 1450-1530 in pasijonska cikla v cerkvah sv. Duha v Slovenj Gradcu in sv. Petra nad Begunjami
Nataša Radanovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Pasijonska cikla v cerkvah sv. Duha v Slovenj Gradcu in sv. Petra nad Begunjami sta po številu prizorov najobsežnejša v slovenskem srednjeveškem slikarstvu. V literaturi se je v zvezi z obema cikloma že večkrat omenjala povezava s postnimi prti, kakršne pozna gotika v alpskih deželah. Kljub temu konkretnih primerjav še ni bilo opravljenih. Z raziskavo, opravljeno v tem magistrskem delu, sem želela ugotoviti, kakšen vpliv so imeli postni prti na oba pasijonska cikla, predvsem na izbiro motivov in zaporedje prizorov ter ikonografske podrobnosti. Raziskava je pokazala, da so na oba pasijonska cikla zelo verjetno vplivali postni prti z avstrijske Koroške, a tudi s širšega srednjeevropskega prostora (Štajerska, južna Nemčija). Na to kaže likovna zasnova obeh poslikav in enako zaporedje motivov. Zaradi slabe ohranjenosti postnih prtov ni bilo mogoče najti direktnega vzora za katero od obeh stenskih poslikav, domnevam pa, da sta se slikarja zgledovala tudi po stenskih poslikavah. Enakomerna geografska razširjenost postnih prtov in poslikav z največ pasijonskimi prizori kaže na obstoj tematskih predlog, ki so bile lahko vzorčne knjige, grafične predloge ali holandska štiridesetlistna Biblia pauperum.
Ključne besede: Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha, Sv. Peter nad Begunjami, cerkev sv. Petra, postni prti, avstrijska Koroška, Jernej iz Loke, Andrej iz Ottinga, freske, srednjeveško stensko slikarstvo, pasijonski prizori, pasijonski cikel.
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 929; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (4,58 MB)

10.
VPLIV LATERANSKEGA SPORAZUMA NA NEODVISNOST VATIKANSKE DRŽAVE
Miha Korenjak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je prikazan zgodovinski pomen Lateranskih sporazumov na neodvisnost Države mesta Vatikana. Sporazumi, so med obema svetovnima vojnama krojil podobo takratne Evrope, ter utrdil položaj Rimskokatoliške cerkve v sodobni družbi. Neodvisnost države mesta Vatikana označuje začetek obdobja liberalizacije tradicionalne Cerkvene strukture. Tako Sveti sedež, kot Rimska kurija sta bili predmet številnih notranje organizacijskih sprememb, ki trajajo še dandanes z namenom nadaljevati globalno misijo cerkve. Sam sporazumi nam predstavijo širši pogled na takratno ureditev sveta, predvsem v ideološkem smislu. Pridobitev državne suverenosti je bil izjemen privilegij, na podlagi katerega so se začeli vzpostavljati mednarodni odnosi celo z nekatoliškimi državami, kar se je pokazalo za pozitivno. Povojno obdobje je značilno tudi za nasprotja številnih družbeni struj. V ideološkem boju sodeluje tudi Sveti sedež, kot predstavnik Rimskokatoliške cerkve. V diplomski nalogi vam bom predstavil pravni položaj tako imenovanih cerkvenih subjektov in njihov odnos do držav, organizacij.
Ključne besede: Lateranski sporazumi, Katoliška cerkev, država mesta Vatikan, papež, cerkveno pravo, mednarodno pravo, Sveti sedež.
Objavljeno: 06.03.2017; Ogledov: 711; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (753,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici