Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Načelo pravne države je temeljno ustavno načelo, brez katerega bi v državi vladalo nepredvidljivo in nestabilno stanje, ki bi rezultiralo v samovoljno delovanje državnih organov. To načelo vzpostavlja normalno delovanje državnega ustroja in s pomočjo svojih podnačel zagotavlja, da imamo vzpostavljeno vladavino prava v državi, hkrati pa z omejevanjem samovoljnega delovanja državne oblasti, varuje človekove pravice in svoboščine. Pravna država deluje kot stabilna struktura, dokler ne napočijo izredne situacije, kot smo jim bili priča tudi v obdobju epidemije Covida-19. To je bilo obdobje, ko je bila na določenih točkah pravna država pod velikim vprašajem, saj je predvsem v izvršilni veji oblasti prihajalo do nepravilnosti. Vse se je začelo marca 2020, ko je v Slovenijo prodrl Covid-19 in je odstopila tudi dotedanja vlada. Vsekakor je šlo za obdobje, na katerega državni ustroj ni bil pripravljen, vendar je težava tičala tudi v pomanjkanju kvalitetne zakonodaje, ki bi racionalno urejala to stanje. Nepravilnosti so se začele pojavljati že takoj, ko je vlada »vladala« z odloki, s katerimi je posegla predvsem v človekovo pravico svobodnega gibanja – k temu je predvsem botrovala tudi policijska ura. . Ustavno sodišče je najprej presojalo samo vsebino odlokov in kar nekaj časa potrebovalo, da je dejansko ugotovilo, da le-ti sploh nimajo formalne podlage, tako da njihova vsebina sploh ne bi smela biti predmet odločanja. Na Ustavno sodišče so predvsem prihajale zahteve za oceno ustavnosti v povezavi s pravico do svobodnega gibanja (32. člen Ustave Republike Slovenije) in osebne svobode (19. člen Ustave Republike Slovenije), pri katerih je le-to ugotovilo, da je zagotovo prišlo do posega. Kar pomeni, da je v tistem času z »neustavnimi« odloki prišlo do poseganja v pravno državo, saj je zakonodajno funkcijo tako rekoč, v rokah držala izvršilna oblast, kar pa v našem sistemu ne velja za normalno situacijo. Veliko prahu je dvigovalo tudi nesprejeto izredno stanje, ki bi pravila igre močno spremenilo ampak je svojo funkcijo najverjetneje odigrala slaba definicija in pravna praznina, ki je prisotna pri tem institutu. V našem pravnem sistemu je namreč le-ta slabo zasnovan in lahko tudi v prihodnje povzroča preglavice v kolikor se ne uredi oz. zastavi funkcionalno. Razvidno je bilo tudi, da je cepljenje proti Covidu-19 dejansko mejilo že na obvezno cepljenje, saj je življenje tistih, ki cepiva niso prejeli oz. virusa niso preboleli, bilo ovirano.
Ključne besede: pravna država, svoboda gibanja, izredno stanje, odlok, cepljenje, policijska ura, Ustava, človekove pravice, neustavnost, osebna svoboda, Ustavno sodišče, izvršilna oblast
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 103
Celotno besedilo (692,96 KB)

Opis: Oklevanje pred cepljenjem je že pred pandemijo covida-19 veljalo za eno izmed osrednjih groženj javnemu zdravju, pandemija covida-19 pa je problem oklevanja pred cepljenjem samo še bolj osvetlila. Politična prepričanja posameznikov, institucionalno zaupanje in prepričanja v teorije zarote je že obstoječa literatura opredelila kot ene izmed močnejših napovednikov cepljenja, a so bili ti praviloma obravnavani kot neposredni napovedniki stališč do cepljenja oziroma namere cepljenja, in manj v sklopu kompleksnejših modelov mediacije. Ob tem je večina raziskav pri stališčih do cepljenja slednje proučila na ravni posameznika, manjkajo pa raziskave, ki vključujejo tudi vlogo strukturnih, makro značilnosti družb. Primanjkuje tudi raziskav, ki namero cepljenja proučujejo v sklopu analiz, usmerjenih k posameznikom, ki omogočajo identifikacijo njihovih lastnosti. Obenem je večina študij s področja stališč do cepljenja proti covidu-19 in namere cepljenja opravljena v tujih državah. V Sloveniji gre za pretežno neraziskano področje. To je še posebej problematično, ker gre za državo, ki je tako pred kot tudi po pandemiji spadala med tiste, kjer prebivalci izkazujejo večje oklevanje pred cepljenjem. V doktorski disertaciji smo tako proučili vlogo strukturnih značilnosti pri dejavnikih namere cepljenja proti covidu-19, analizirali lastnosti posameznikov glede na njihovo namero cepljenja ter proučili možne mehanizme odnosa med političnimi prepričanji posameznika in njegovo namero glede cepljenja. Analizirali smo mednarodno anketno podatkovno bazo evropskih držav European Social Survey 10. V prvi študiji smo preverjali strukturne dejavnike v sklopu med-nivojskih interakcij in ugotovili, da ima zaupanje v politične institucije močnejši pozitiven učinek na namero cepljenja proti covidu-19 v državah z višjim BDP na prebivalca in državah, kjer je nižja zaznana korupcija. Ugotovili smo tudi, da bolj individualistično vrednotno usmerjene družbe okrepijo pozitiven učinek zadovoljstva z zdravstvenim sistemom na namero cepljenja. Ob tem se je izkazalo, da nižji BDP na prebivalca, višja zaznana korupcija in bolj kolektivistična usmerjenost družbe okrepijo negativen učinek prepričanj v teorije zarote na namero cepljenja. V drugi študiji smo proučili lastnosti Slovencev in Slovenk glede na njihovo namero cepljenja proti covidu-19. Uvrstili smo jih v latentne profile, ki smo jih analizirali glede na njihovo zaupanje znanosti, zadovoljstvo z delom vlade v času pandemije in prepričanjih v teorije zarote. Izkazalo se je, da so se bili najbolj pripravljeni cepiti posamezniki, uvrščeni v profil, ki je bil najbolj zadovoljen z delom vlade, je v največji meri zaupal znanosti in najmanj izražal zarotniška prepričanja. V tretji študiji smo preverjali razlike v nameri cepljenja glede na politično usmeritev (levo-desno), populistična stališča (dimenziji stališča o ljudski suverenosti in protimigrantska stališča) in politični ekstremizem prek zaupanja političnim institucijam, znanosti in prepričanj v teorije zarote. Ugotovili smo, da so v času pandemije desno politično usmerjeni posamezniki v večji meri zaupali znanosti in v manjši meri izražali prepričanja v teorije zarote, kar je prispevalo k njihovi večji pripravljenosti za cepljenje proti covidu-19, v primerjavi z bolj levo usmerjenimi posamezniki. Ugotovili smo tudi, da podpiranje ideje o ljudski suverenosti pozitivno učinkuje na zaupanje znanosti, to pa na namero za cepljenje; po drugi strani pa pozitivno učinkuje na prepričanja v teorije zarote, kar negativno učinkuje na cepljenje. Pri izražanju protimigrantskih stališč smo ugotovili, da negativno učinkujejo na zaupanje znanosti in pozitivno na prepričanja v teorije zarote, kar pa negativno učinkuje na namero cepljenja. Nenazadnje smo ugotovili, da se politična ekstrema ne razlikujeta v zaupanju političnim institucijam, zaupanju znanosti, prepričanjih v teorije zarote in nameri cepljenja proti covidu-19.
Ključne besede: covid-19, cepljenje, prepričanja v teorije zarote, politična prepričanja, institucionalno zaupanje, med nivojske interakcije, analiza latentnih profilov, modeliranje strukturnih enačb, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 63
Celotno besedilo (3,15 MB)

Opis: Uvod: Med pandemijo covid-19 je bilo cepljenje zdravstvenih delavcev ključnega pomena zaradi njihove visoke izpostavljenosti tveganju in vloge zgleda ostalim. Raziskava na zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravni je pokazala visoko naklonjenost cepljenju, neodvisno od stopnje izobrazbe, medtem ko so leta delovne dobe imela pomemben vpliv. Metode: Empirični podatki so bili pridobljeni preko anketnega vprašalnika zaprtega tipa, med 81 zaposlenimi in analizirani z uporabo programov Microsoft Office Excel 2010 in SPSS Statistics 29. Rezultati: Rezultati razkrivajo, da večina meni, da so družbeni pozivi k cepljenju na robu pravne spornosti, kar nakazuje na kompleksen vpliv pravnih vidikov in stališč do cepljenja. Ta ugotovitev odpira nadaljnje raziskave o vlogi poznavanja pravnih vidikov pri oblikovanju stališč do cepljenja proti covid-19. Hipoteza, da se mlajši v večji meri odločajo za cepljenje, ponuja pomemben vpogled v strategije za povečanje stopnje cepljenja v prihodnosti. Razprava in sklep: V zaključnem delu smo poskušali najti povezavo med pravnimi vidiki in stališči do cepljenja proti covidu-19 pri zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravni. Večina udeležencev je bila cepljena, več kot polovica udeležencev pa je menila, da so bili nagovori družbe k cepljenju proti covidu-19 pravno sporni.
Ključne besede: pravni vidik, stališča, COVID-19, cepljenje, zdravstveni delavci na primarni ravni
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Uvod: Covid-19 je okužba, ki lahko pri ogroženih posameznikih pušča trajne posledice ali ogroža življenje. Med ogrožene skupine prebivalstva uvrščamo tudi nosečnice. Najboljša zaščita pred okužbo so cepljenja, zato smo pregledali raziskave, ali slednje velja tudi za nosečnice. Namen diplomskega dela je raziskati priporočila in indikacije cepljenja proti covidu-19 med nosečnostjo. Metode: Pregledali, analizirani in sintetizirali smo znanstveno literaturo s področja cepljenja proti covidu-19 med nosečnostjo. Iskanje je potekalo v bazah: PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Rezultati: V podatkovni bazi PubMed smo identificirali 374 člankov, v bazi CINAHL 45 člankov in v bazi ScienceDirect 89 člankov. Po pregledu in upoštevanju vključitvenih in izključitvenih meril smo v končni pregled vključili 11 raziskav. Ugotovili smo, da devet raziskav potrjuje, da je cepivo popolnoma varno in brez navedenih hujših stranskih učinkov. Razprava in zaključek: Naša raziskava je pripomogla k temu, da smo dokazali, da je cepivo proti covidu-19 varno, saj v 10 od 11 člankov dokazujejo dejstva, da neželenih dogodkov, ki bi vplivali na plod ali mater po cepljenju, ni.
Ključne besede: nosečnost, covid-19, cepljenje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: Uvod: Najboljšo možnost za normalizacijo življenja med pandemijo covida-19 je predstavljal razvoj cepiva, pri čemer se je pojavila že znana problematika zavračanja cepljenja, ki je bila opazna predvsem med nosečnicami. Zato je bil namen tega zaključnega dela pregledati že znane raziskave na izbrano tematiko in ugotoviti stališča nosečnic o cepljenju proti covidu-19 v času nosečnosti in identificirati vzroke za ta stališča. Metode: Izveden je bil sistematični pregled raziskav o mnenju nosečnic glede cepljenja proti covidu-19 v času nosečnosti, v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL/Medline, ScienceDirect in Web of Science. Rezultati: V pregled je bilo vključenih 18 raziskav, ki so ustrezale vsem zastavljenim kriterijem. Raziskave so pokazale večjo precepljenost nosečnic in večjo sprejetost cepiva po razširitvi priporočil, v primerjavi s precepljenostjo ob začetnih priporočilih. Glavna vzroka za zavračanje cepiva sta bila pomanjkanje informacij o učinkovitosti cepiva in njegovih vplivih in zaskrbljenost za lastno zdravje ter zdravje otroka. Večja sprejetost cepiva je bila opažena pri materah z višjo izobrazbo in tistih, ki imajo več znanja o cepivih na splošno. Razprava in zaključek: Glede na rezultate zaključnega dela je informiranost nosečnic glede cepljenja proti covidu-19 ključna za povečanje stopnje precepljenosti, zato je potrebno tematiko raziskovati tudi v prihodnosti in rezultate približati širši javnosti.
Ključne besede: covid-19, nosečnost, cepljenje
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 338; Prenosov: 85
Celotno besedilo (864,08 KB)