| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki vpliva na odločitev zdravstvenega osebja glede cepljenja proti covidu-19
Anastasija Dvanajščak, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Prevalenca covida-19 med zdravstvenim osebjem je visoka. Pomemben ukrep za preprečevanje širjenja virusa je cepljenje, ki je med zdravstvenim osebjem pomanjkljivo. Za povečanje števila cepljenih je treba poznati dejavnike, ki vplivajo na odločitev, ali se cepiti ali ne. Namen zaključnega dela je raziskati razloge zdravstvenega osebja za odločitev glede cepljenja proti covidu-19. Metode: Izvedli smo pregled literature. Članke smo analizirali in jih predstavili v obliki tabele, kjer smo navedli njihove skupne značilnosti. Za sintezo podatkov smo uporabili metodo vsebinske analize. Rezultati: Analizirali in sintetizirali smo 11 člankov. Poglavitni dejavniki pri odločitvi za zavrnitev cepiva so bili nezaupanje do zdravstvenega sistema, vlade in farmacevtskih podjetij ter dvomi glede učinkovitosti in varnosti cepiva. Dejavniki za sprejetje cepiva so bili strah pred covidom-19, višja stopnja izobrazbe, moški spol, zadostne informacije o cepivu proti covidu-19, zdravniški poklic, zaupanje ukrepom, visoko tveganje za okužbo s covidom-19 in drugi. Razprava in zaključek: Glavni dejavniki vpliva na odločitev glede cepljenja zdravstvenih delavcev proti covidu-19 so bili zaupanje, informacije, izobrazba, delo, socialna domena, fiziološki in psihološki dejavniki. Z našimi ugotovitvami se lahko naslovi in razreši vzroke v oklevanju glede cepljenja, s čimer se lahko poveča precepljenost zdravstvenih delavcev in splošne populacije.
Ključne besede: dejavniki, razlogi, zdravstveno osebje, cepljenje, koronavirus
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 281; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

2.
Odnos nosečnic do cepljenja proti covidu-19 med nosečnostjo
Kaja Cukjati, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Najboljšo možnost za normalizacijo življenja med pandemijo covida-19 je predstavljal razvoj cepiva, pri čemer se je pojavila že znana problematika zavračanja cepljenja, ki je bila opazna predvsem med nosečnicami. Zato je bil namen tega zaključnega dela pregledati že znane raziskave na izbrano tematiko in ugotoviti stališča nosečnic o cepljenju proti covidu-19 v času nosečnosti in identificirati vzroke za ta stališča. Metode: Izveden je bil sistematični pregled raziskav o mnenju nosečnic glede cepljenja proti covidu-19 v času nosečnosti, v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL/Medline, ScienceDirect in Web of Science. Rezultati: V pregled je bilo vključenih 18 raziskav, ki so ustrezale vsem zastavljenim kriterijem. Raziskave so pokazale večjo precepljenost nosečnic in večjo sprejetost cepiva po razširitvi priporočil, v primerjavi s precepljenostjo ob začetnih priporočilih. Glavna vzroka za zavračanje cepiva sta bila pomanjkanje informacij o učinkovitosti cepiva in njegovih vplivih in zaskrbljenost za lastno zdravje ter zdravje otroka. Večja sprejetost cepiva je bila opažena pri materah z višjo izobrazbo in tistih, ki imajo več znanja o cepivih na splošno. Razprava in zaključek: Glede na rezultate zaključnega dela je informiranost nosečnic glede cepljenja proti covidu-19 ključna za povečanje stopnje precepljenosti, zato je potrebno tematiko raziskovati tudi v prihodnosti in rezultate približati širši javnosti.
Ključne besede: covid-19, nosečnost, cepljenje
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 245; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (864,08 KB)

3.
Programi cepljenja – primerjava med Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško : magistrsko delo
Daša Bandur, 2022, magistrsko delo

Opis: Cepljenje velja za enega najpomembnejših medicinskih napredkov vseh časov, saj se je s cepljenjem preprečilo več smrti kot s katerim koli drugim zdravstvenim ukrepom. Da preprečimo ponovni izbruh nekaterih nalezljivim bolezni, je potrebno vzdrževati precepljenost na 95 % ali več. Države se same odločijo, na kakšen način bodo pristopile k cepljenju, ali bodo določile obvezno cepljenje ali ga zgolj priporočile. Slovenija z Zakonom o nalezljivih bolezni določa obvezno cepljenje proti devetim nalezljivim boleznim − hemofilusu influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Na Hrvaškem imajo uzakonjeno obvezno cepljenje proti desetim nalezljivim boleznim. Sosednja Avstrija se je odločila za priporočeno cepljenje, zgolj cepljenje proti COVID-19 je bilo v vmesnem obdobju obvezno. V Sloveniji je možno opustiti cepljenje le v primeru alergije na sestavine cepiva, resnega nezaželenega učinka cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva, v primeru bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Na Hrvaškem je seznam bolj obširen ter je možno opustiti cepljenje tudi v primeru akutnih in vročinskih stanj. Kljub vsem koristim, ki jih prinaša samo cepljenje, pa vseeno nobeno cepivo ni stoodstotno varno in učinkovito, zato se vse več držav odloča za sistem objektivne odgovornosti države za škodo, ki nastane zaradi cepljenja, ki ga določa država.
Ključne besede: Cepljenje, COVID-19, nalezljive bolezni, priporočeno cepljenje, obvezno cepljenje, objektivna odgovornost
Objavljeno v DKUM: 18.10.2022; Ogledov: 917; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

4.
Stališča do cepljenja proti covidu-19 na Hrvaškem : magistrsko delo
Lorena Brzuhalski, 2022, magistrsko delo

Opis: Pojav virusa SARS-CoV-2 v drugi polovici leta 2019 je morda največja zdravstvena grožnja v zadnjem času za vse ljudi. V času pandemije največjo težavo za javno zdravje predstavljajo tisti posamezniki, ki oklevajo glede cepiva zaradi neodločnosti, zadržanosti ali zaskrbljenosti glede cepljenja sebe ali svojih bližnjih ter s tem prepričanjem ogrozijo čredno imunost, ki je posredna zaščita ranljivih skupin prebivalstva. Zato je sedaj pomembno, da se pozornost usmeri na sprejemanje cepiva v skupnosti, da bi dosegli imunost celotne populacije. Magistrsko delo preučuje stališča do cepljenja proti covidu-19 in verjetnost za cepljenje proti covidu-19 na Hrvaškem. Natančneje zaključno delo preučuje razlike med spoloma v stališčih do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19, povezanost starosti, stopnje izobrazbe, znanja o covidu-19, prepričanja v teorije zarote o covidu-19 in osebnostnih lastnosti posameznikov s stališči do cepljenja proti covidu-19 in verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 ter napovedno vrednost demografskih, osebnostnih in drugih dejavnikov glede na stališča do cepljenja proti covidu-19 in verjetnost za cepljenje proti covidu-19. Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, ki smo jo sestavili s pomočjo spletnega orodja 1ka. Z namenom ugotavljana razlik med spoloma v stališčih do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 smo izvedli t-test za dva neodvisna vzorca. Za ugotavljanje povezanosti preučevanih spremenljivk smo uporabili Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient. Z namenom napovedovanja stališč do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 smo izvedli dve ločeni hierarhični multipli regresiji. Ugotovili smo, da imajo ženske statistično pomembno bolj negativna stališča do cepljenja proti covidu-19 ter poročajo o statistično pomembno manjši verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 v primerjavi z moškimi. Ugotovili smo tudi, da se starost negativno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19 in pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19. Za tem smo ugotovili, da se izobrazba pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in znanjem o covidu-19 ter negativno z negativni stališči do cepljenja proti covidu-19 in prepričanji v teorije zarote o covidu-19. Nadalje smo ugotovili, da se znanje o covidu-19 pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in negativno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Po tem smo ugotovili, da se prepričanje v teorije zarote negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Nazadnje smo ugotovili, da se osebnostna lastnost sprejemljivost negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19 ter da se osebnostna lastnost vestnost negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Analize so pokazale, da so starost, izobrazba in prepričanje v teorije zarote o covidu-19 statistično pomembni napovedniki negativnih stališč do cepljenja proti covidu-19. Po drugi strani smo ugotovili, da so starost, znanje o covidu-19 in prepričanje v teorije zarote o covidu-19 statistično pomembni napovedniki verjetnosti za cepljenje proti covidu-19. Naša raziskava ima zelo uporabno vrednost, saj ponuja izhodiščne točke za oblikovanje intervencij, ki bodo prilagojene določenim skupinam ljudi, ki so se v naši raziskavi izpostavile kot skupine z največjim tveganjem za negativna stališča do cepljenja in manjšo verjetnost za cepljenje proti covidu-19.
Ključne besede: covid-19, stališča do cepljenja, verjetnost za cepljenje, cepiva
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 661; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

5.
Odpor do cepljenja lahko pojasnimo s teorijo reaktance : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Dalila Memić, 2022, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji smo se v letu 2020 znašli v obdobju, katerega je tik pred začetkom pomladi preplavil nov virus, imenovan covid-19. V tistem času sta pri prebivalcih Slovenije vladala strah ter negotovost, ker se je virus začel hitro širiti, zato smo na državni ravni zaradi pandemije sprejeli več ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Ena izmed najučinkovitejših načinov zaščite je cepljenje, vendar se je v Sloveniji cepilo le okoli 50 % vseh prebivalcev. Razlog slabe precepljenosti bi lahko iskali oziroma razložili s teorijo o psihološki reaktanci. Psihološko reaktanco občutimo vsi ljudje v vsakodnevnem življenju, izkusimo pa jo že v zgodnjem otroštvu. Enostaven primer za to je, da ko otroku nekaj prepovemo, postane prepovedano zanj še bolj zanimivo in privlačno. Vsak človek verjame, da ima določene svoboščine. Kadar je katerakoli od teh svoboščin ogrožena, posameznik hitro dobi motivacijo za povrnitev ogrožene svoboščine in preprečitev izgube ostalih. Z nenehnim poročanjem in pozivanjem k cepljenju proti covidu-19 mediji (nezavedno) pritiskajo na posameznike, to pa lahko pri nekaterih prebudi odziv, ki ga poimenujemo psihološka reaktanca, rezultat pa se nato kaže v odporu do cepljenja. Ali se bo posameznik sploh uprl ter kako močno, pa je odvisno od tega, s kakšno pomembnostjo vrednoti ogroženo svoboščino, ter od deleža še drugih svobodnih vedenj, ki so mu preostale. Ker pa se posamezniki med seboj razlikujejo v tem, kako močno je nekdo podvržen reaktančnemu vedenju, so se v preteklosti oblikovale različne metode za merjenje moči psihološke reaktance. Opravljene so bile številne raziskave (s pomočjo lestvic za ugotavljanje in merjenje reaktance), s katerimi so raziskovalci ugotavljali različne značilnosti oseb in skupin ter njihove povezave z močjo reaktančnega odziva. Na koncu smo še preučili odnos do cepljenja v Sloveniji in s primerom študije, izvedene v Nemčiji, raziskovali posledice dveh omejitev cepljenja proti covidu-19.
Ključne besede: diplomske naloge, psihološka reaktanca, cepljenje, covid-19, svoboščine
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 434; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

6.
Stališča in prepričanja študentov zdravstvene nege o cepljenju proti sezonski gripi
Doroteja Trdin, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Študenti zdravstvene nege so prihodnost zdravstva; kot bodoči zdravstveni delavci, bi morali z visoko precepljenostjo biti za zgled splošnemu prebivalstvu. Raziskave pa kažejo, da je precepljenost med študenti in med slovenskim prebivalstvom nizka. Namen zaključenega dela je ugotoviti, kako visoka je precepljenost študentov zdravstvene nege proti gripi. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Za pregled stališč in prepričanj študentov zdravstvene nege o cepljenju proti sezonski gripi je bil uporabljen vprašalnik, katerega je izpolnilo 138 študentov zdravstvene nege. Raziskava je potekala v decembru 2020 in v januarju 2021. Podatki so bili statistično analizirani s pomočjo programa SPSS. Rezultati: Med študenti zdravstvene nege, ki so sodelovali v raziskavi, se jih je cepilo 35 %. Najpogostejši odgovor pri študentih je bil, da so se cepili zato, da so varovali lastno zdravje, drugi najpogostejši odgovor je bil, da jim je bilo ponujeno brezplačno. Najpogostejši razlog za zavračanje cepiva pa je bil, da anketiranci nikoli niso imeli gripe, drugi najpogostejši odgovor pa je strah pred stranskimi učinki. Zaključki: Omejitve povečanja precepljenosti študentov zdravstvene nege so strah pred stranskimi učinki ter mnenje študentov, da se ne počutijo ogrožene, da bi zboleli z gripo. Precepljenost bi lahko povečali z ukrepi za povišanje precepljenosti.
Ključne besede: Gripa, cepljenje študentov zdravstvene nege, stališča, prepričanja
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 832; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

7.
Stališča zdravstvenih delavcev glede obveznih cepljenj v sloveniji
Jure Matis, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Cepljenje smo spoznali kot najučinkovitejšo metodo za preprečevanje nalezljivih bolezni. Ker je vedno več ljudi, med katerimi so tudi zdravstveni delavci, ki izražajo dvom v cepljenje, smo se odločili raziskati stališča zdravstvenih delavcev glede programa obveznega cepljenja. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in opisno metodo zbiranja podatkov. Anketni vprašalnik smo razdelili stotim zdravstvenim delavcem, zaposlenim v eni izmed bolnišnic in zdravstvenem domu na vzhodu države. Podatke smo z osnovno statistiko obdelali s pomočjo statističnega programa IBM SPSS Statistics. Rezultati: Velika večina zdravstvenih delavcev kljub negativnemu prizvoku cepljenja to še vedno zagovarja in je mnenja, da se program obveznega cepljenja tudi ohrani. V primeru, da program cepljenja več ne bi bil obvezen, bi anketirani svoje otroke še vedno cepili proti nalezljivim boleznim, ki spadajo v program obveznega cepljenja. Nekoliko manj anketiranih se odloča za cepljenja, ki so prostovoljna, in kot razlog temu navajajo negativne stranske učinke, kot so bolečina, oteklina, rdečina na mestu cepljenja, povišana telesna temperatura in alergična reakcija. Razprava in sklep: Pri cepljenju otrok imajo starši veliko vlogo, zato morajo biti za njih dostopni vsi relevantni viri, ki poučujejo in opolnomočijo o cepljenju, da si starši ustvarijo pozitivno mnenje in cepijo svojega otroka. Najbolj pomemben vir edukacije in osveščanja mladih staršev so in morajo biti zdravstveni delavci, ki jih motivirajo in poučujejo, saj so zdravstveni delavci visoko na lestvici, kar se tiče stopnje zaupanja. Prav zaradi tega je potreben profesionalen pristop in medoseben odnos, da si lahko z otroki in starši ustvarimo zaupanje.
Ključne besede: Nalezljive bolezni, cepljenje, zdravstveni delavci, covid-19
Objavljeno v DKUM: 19.11.2021; Ogledov: 964; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

8.
Osveščenost srednješolcev o preprečevanju okužb s hpv
Nuša Krošl, 2021, diplomsko delo

Opis: Humani papilomavirusi so virusi, ki povzročajo okužbo spolovil, rodil in zadnjika. Poznamo več kot 100 različnih genotipov humanega papilomavirusa. Nevarni so za ženske in moške. Okužba lahko privede tudi do rakavih obolenj. Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo, ki je povezana s filozofijo pozitivizma ter deskriptivno raziskovalno metodo. Rezultate raziskave smo dobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika preko aplikacije 1KA. Podatke smo analizirali s pomočjo opisne statistične metode. Za analizo smo uporabili program Microsoft Excel. Rezultate anketnega vprašalnika smo predstavili besedno ter grafično. Ugotovili smo, da srednješolci slabo poznajo okužbe, povzročene s humanimi papilomavirusi. Delež cepljenih srednješolcev proti humanemu papilomavirusu je nizek. Še vedno se med srednješolci pojavljajo napačne informacije o pomenu cepljenja ter prepričanje, da sta cepivo in okužba zgolj problem žensk. Z dobro osveščenostjo lahko zmanjšamo in omejimo širjenje okužbe s humanimi papilomavirusi. Na to lahko vplivajo predvsem zdravstveni delavci z zdravstveno vzgojo ter promocijo cepljenja. Ker se virus prenaša predvsem med mladimi, je smiselna informiranost in izobraževanje pri otrocih in mladini o humanem papilomavirusu ter o pomenu cepljenja za oba spola.
Ključne besede: humani papilomavirus, dijaki, cepljenje
Objavljeno v DKUM: 30.06.2021; Ogledov: 937; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

9.
Neobvezno cepljenje predšolskih otrok
Janja Šmigoc, 2020, diplomsko delo

Opis: Pomembno vlogo pri cepljenju predšolskih otrok ima medicinska sestra, saj ima prav ona prvi stik s starši v otroški posvetovalnici. Starši vse več berejo, se posvetujejo z drugimi starši, prijatelji in sorodniki ter pridobivajo informacije, zato je zelo pomembno, da jim medicinska sestra razloži pomen neobveznega cepljenja. Z raziskavo smo ugotavljali ozaveščenost staršev o neobveznem cepljenju in ali bi se starši odločili za neobvezno cepljenje, če to ne bi bilo plačljivo.
Ključne besede: Medicinska sestra, predšolski otroci, neobvezno cepljenje, neželeni stranski učinki, otroški dispanzer.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 942; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (776,31 KB)

10.
Vpliv izpostavljenosti komentarjem na spletnem omrežju Facebook na spremembo mnenja o cepljenju: vloga stališč do cepljenja in miselnih okvirjev
Špela Šurbek, Teja Vošinek, 2020, magistrsko delo

Opis: Področje obveznega cepljenja kljub aktualnosti tematike v Sloveniji še ni raziskano v veliki meri. V naši magistrski nalogi smo se osredotočili na preverjanje povezave med stališči do cepljenja in odločnostjo, zaprtostjo mišljenja, prepričanji v teorije zarote ter nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Prav tako smo želeli preveriti vpliv izpostavljenosti različnim komentarjem glede cepljenja na spletnem omrežju Facebook na prepričanja glede cepljenja ter na željo po pridobivanju dodatnih informacij glede cepljenja. Vzorec je zajemal 640 udeležencev, ki so na spletu rešili Vprašalnik starševskih stališč do cepljenja, Vprašalnik potreb po miselnem zaključevanju in Generično lestvico prepričanj v teorije zarote ter bili v eksperimentalnem delu izpostavljeni enemu izmed eksperimentalnih pogojev (splošen članek o cepljenju, splošni pozitivni komentarji, pozitivni komentarji, vezani na osebne zgodbe, splošni negativni komentarji, negativni komentarji, vezani na teorije zarote). Ugotovili smo, da se na našem vzorcu stališča do cepljenja negativno povezujejo s starostjo udeležencev in s petimi dimenzijami prepričanj v teorije zarote, da posamezniki z ekstremnimi (pozitivnimi ali negativnimi) stališči do cepljenja dosegajo višje rezultate na lestvici odločnosti kot udeleženci z nevtralnimi stališči do cepljenja, da obstaja statistično pomembna negativna povezava med željo po informiranju in zaprtostjo mišljenja ter da si nove informacije o cepljenju želijo v večji meri pridobiti udeleženci, ki so glede cepljenja neodločeni, kot pa udeleženci, ki so glede cepljenja odločeni in posamezniki, ki imajo negativna stališča do cepljenja, v primerjavi s posamezniki s pozitivnimi stališči do cepljenja. V eksperimentalnem delu raziskave so rezultati pokazali, da mnenja o cepljenju večina udeležencev ni spremenila v vseh kombinacijah pogojev. Svoje mnenje o cepljenju so na bolj pozitivno večinoma spreminjali pozitivno odločeni posamezniki in posamezniki s pozitivnimi stališči do cepljenja, v največjo spremembo mnenja o cepljenju pa so vodili pozitivni komentarji. Dodatne informacije glede cepljenja si želijo v največji meri pridobiti posamezniki, ki so glede cepljenja pozitivno odločeni in posamezniki, ki imajo pozitivna stališča do cepljenja, prav tako želijo v večji meri dodatne informacije pridobiti posamezniki, katerih predhodna odločenost do cepljenja oziroma stališča do cepljenja se ne skladajo s komentarji, ki so jih o cepljenju prebrali v sklopu raziskave.
Ključne besede: cepljenje, stališča do cepljenja, odločnost, zaprtost mišljenja, teorije zarote, osebne zgodbe
Objavljeno v DKUM: 21.07.2020; Ogledov: 1032; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (627,34 KB)

Iskanje izvedeno v 5.96 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici