| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza primernosti dehidracije blata na ČN Celje : magistrsko delo
Rok Stojnšek, 2023, magistrsko delo

Opis: Zadnja leta se v Sloveniji ter tudi na ČN Celje srečujemo s problemom končne dispozicije blata. Količina blata, s katero se srečujemo na ČN Celje na letni ravni je 6000 ton, Toplarna Celje pa lahko za sežig sprejme zgolj 4000 ton. V magistrski nalogi bomo najprej ovrednotili vse stroške, ki nastanejo pri trenutni obdelavi odpadnega blata. Preučili bomo različne možnosti uporabe blata. Blato nastaja dnevno in ga je potrebno dnevno odstranjevati iz sistema, zato se je pripravila analiza primernosti dehidracije. Ena izmed rešitev problematike odstranjevanja blata iz ČN Celje je, da se osredotočimo na ustrezno dehidracijo blata, druga pa, da dehidrirano blato dodatno sušimo in posledično zmanjšamo volumen ter težo. Pri obeh postopkih je treba upoštevati stroške v vseh fazah dehidracije, poleg stroškov investicije tudi stroške porabe energije in polimera, ter stroške odvoza ter sosežiga.
Ključne besede: gradbeništvo, odpadno blato, čistilna naprava, odpadne vode, komunala, centrifuga, stiskalna preša, sušenje blata, stroškovna analiza
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (5,36 MB)

2.
OPTIMIZACIJA CENTRIFUGALNE DEHIDRACIJE AEROBNO STABILIZIRANEGA BLATA BIOLOŠKIH ČISTILNIH NAPRAV
Aleksander Mlakar, 2009, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen raziskovanja je teoretično opredeliti sistem čiščenja s problematiko odpadnega blata in dejavnikov, ki vplivajo na učinkovito izvajanje čiščenja komunalne in odpadne vode na Čistilni napravi Celje. Med procesom čiščenja na komunalnih čistilnih napravah kot končni produkt čiščenja nastane blato. Blato je treba zbirati, stabilizirati, zgoščati in nato na primeren način odstranjevati. Diplomsko delo temelji na konkretnem primeru analiziranja obdelave aerobno stabiliziranega blata, ki zajema procese stabilizacije, predzgoščanja in dehidracije. Praktični primer preučuje uporabo polimera in naprav za odstranjevanje vode iz odvečnega aktivnega blata. Optimizacija sistema za dehidracijo je po analizi stroškov in nastavitvi delovnih parametrov centrifuge in postaje za pripravo ter mešanje polimera, zagotovila boljše ekonomske in okoljske rezultate.
Ključne besede: centrifuga, obdelava blata, zgoščanje blata, dehidriranje blata, odstranjevanje vode iz blata, postopek z aktivnim blatom, odvečno aktivno blato, polimer, suspendirane snovi, komunalna čistilna naprava
Objavljeno v DKUM: 09.12.2009; Ogledov: 3960; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (8,51 MB)

3.
Sinteza maghemita iz železovega oksalata
Maja Vučko, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati sintezo nanopalčk železovega oksalata dihidrata, FeC2O4 • 2 H2O, in njegovo pretvorbo v maghemit, γ – Fe2O3, preko kontroliranega termičnega razkroja. Pri reakciji smo uporabili anionski surfaktant AOT, ki je pomemben za kontroliranje oblike in velikosti produktov. Pripravili smo dve identični raztopini. AOT je bil najprej raztopljen v mešanih raztopinah, sestavljenih iz etilenglikola, C2H4(OH)2, in destilirane vode, H2O. Raztopini smo mešali 30 minut. Pripravljenima identičnima raztopinama smo dodali amonij železov (II) sulfat heksahidrat, (NH4)2Fe(SO4)2 • 6 H2O, in natrijev oksalat, Na2C2O4 ter mešali 20 minut. Ti dve raztopini sta bili počasi premešani skupaj z nadaljnjim mešanjem pri sobni temperaturi. Po koncu reakcije smo usedlino železovega oksalata dihidrata, FeC2O4 • 2 H2O, zbirali s centrifugiranjem, sprali z destilirano vodo in etanolom ter končno sušili. Iz dobljenega železovega oksalata dihidrata, smo pripravili maghemit s segrevanjem na temperaturo 400 °C, s hitrostjo 2 K / min v dušikovi atmosferi. Produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). Dobili smo želene produkte, vendar so bile ponekod prisotne primesi. Izbrane vzorce smo karakterizirali tudi s transmisijsko elektronsko mikroskopijo.
Ključne besede: Nanopalčke, železov oksalat dihidrat, surfaktant AOT, centrifuga, rentgenska praškovna analiza (XRD), termogravimetrija, maghemit, transmisijska elektronska mikroskopija.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2009; Ogledov: 4154; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici