1. Sodelovanje osnovnih šol s centri za socialno delo in policijo ob zaznavi nasilja v družini : magistrska nalogaŽiva Smrekar, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali področje sodelovanja slovenskih osnovnih šol s centri za socialno delo in delom policije, ki obravnava nasilje v družini. V prvem poglavju teoretičnega dela magistrske naloge smo predstavili opredelitve in delitve nasilja v družini, kakšne so njegove posledice ter preučili zakonsko podlago. Dotaknili smo se tudi različnih statistik tega področja. V empiričnem delu naloge smo raziskali pripravljenost na sodelovanje osnovnih šol, centrov za socialno delo in policije ob zaznavi nasilja v družini. Raziskavo smo izvedli v obliki polstrukturiranih intervjujev s petimi predstavniki osnovnih šol, petimi predstavniki centrov za socialno delo in petimi predstavniki policije. Intervjuje smo izvedli v petih različnih slovenskih regijah. Rezultati nakazujejo, da je sodelovanje osnovnih šol in centrov za socialno delo v sodelovanju s policijo na zelo visoki ravni, medtem ko sodelujoči ocenjujejo, da je sodelovanje z osnovnimi šolami in centri za socialno delo slabše. Velika večina sodelujočih ocenjuje, da so spremembe delovanja potrebne pri drugih dveh inštitucijah, pri čemer nihče ne izpostavlja pomanjkljivosti lastne. Velika večina sodelujočih predstavnikov centrov za socialno delo in policije ocenjuje, da je obstoječa zakonodaja ustrezna, medtem ko predstavniki šol pravno ureditev dojemajo kot pomanjkljivo. Na podlagi rezultatov naloge izpostavljamo pomen pripravljenosti na sodelovanje vseh treh inštitucij, kjer igra pomembno vlogo tudi izobraževanje strokovnega kadra.
Ključne besede: nasilje v družini, sodelovanje, osnovne šole, centri za socialno delo, policija.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 904; Prenosov: 183
 Celotno besedilo (1,77 MB) |
2. Odnos do spolnih zlorab otrok v Sloveniji : magistrsko deloSabrina Tomažič, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava spolne zlorabe otrok v Sloveniji, zakonsko ureditev, predstavitev in naloge državnih organov, odgovornih za obravnavo, preiskovanje in pregon spolnih zlorab otrok ter naloge in oblike pomoči nevladnih organizacij, ki s svojim delom pomagajo državnim ustanovam pri zagotavljanju pomoči žrtvam zlorab in nudenju strokovnih izobraževanj.
V Sloveniji so žrtve spolnih napadov najpogosteje deklice, storilci so v večini moškega spola, različnih starostnih skupin, od 18. do 64. leta in moški nad 64. letom starosti. Največ spolnih zlorab je storjenih v družinskem krogu, med katerimi so storilci večinoma očetje, očimi, strici in dedki.
V Sloveniji se odnos do obravnavanja spolnih zlorab otrok spreminja na boljše. Podatki o kriminaliteti so za večino državnih institucij javni in objavljeni na spletu, prav tako so le- te pripravljene sodelovati in nuditi pomoč za študijske zadeve. Tudi pri nevladnih organizacijah je opazen pozitiven odnos do obravnave spolnih zlorab otrok, saj je z njihovim porastom vedno več pozornosti posvečene zlorabljenim otrokom, prav tako organizacije nudijo pomoč žrtvam zlorab. Slovenija želi slediti evropskemu modelu iskanja rešitev, zaradi česar je v nastanku Berghaus model, ustanovljeno je bilo tudi društvu za očete, ki so bili po krivem obtoženi spolne zlorabe otroka.
Ključne besede: spolne zlorabe, otroci, zakonska opredelitev, preiskovanje, odkrivanje, pomoč žrtvam, institucije, policija, centri za socialno delo, nevladne organizacije, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.07.2020; Ogledov: 1082; Prenosov: 145
Celotno besedilo (2,21 MB) |
3. Pomoč žrtvi nasilja v družini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloPeter Užmah, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pomoč žrtvi nasilja s prvim pristopom uradnih oseb (kriminalistov, policistov, preiskovalcev) do žrtev kaznivih dejanj. Ugotovljeno je, da je pravilni pristop ključen za nadaljnjo uspešno preiskavo kaznivega dejanja in za učinkovito okrevanje žrtev. Policisti sicer zelo dobro poznajo svoja policijska pooblastila, s pomočjo stalnih usposabljanj in izobraževanj pa napredujejo v poznavanju problemov, s katerimi prepoznajo vzroke in okoliščine, ki vplivajo na nastanek nasilja v družini. Prav zaradi tega je bil ustanovljen projekt usposabljanja multiplikatorjev za obravnavo nasilja v družini, čemur sledijo stalna izobraževanja policistov preko sistema EIDA (elektronsko izobraževanje na daljavo), potrebne informacije pa so policistom dostopne na spletni strani policije. Poleg izobraževanj so dodaten pripomoček policistom za dvig kakovosti dela usmeritve policije, saj policiste usmerjajo, kako naj k obravnavanju nasilja v družini pristopijo celovito in izhajajo iz predpostavke, da je nasilje v družini proces, ki se vedno prednostno obravnava kot kaznivo dejanje in le izjemoma kot prekršek.
V teoretičnem delu so predstavljene vrste nasilja, ki se pojavljajo v družini, ter posledice, ki jih nasilje prinaša. Posledicam se žrtev lahko izogne samo tako, da se umakne iz nasilnega okolja, kar pa za žrtev nikoli ni lahka odločitev, prav tako veliko žrtev tega ne zmore storiti zaradi različnih vzrokov (ne zna, strah, občutek krivde, pritiski okolice, verska prepričanja ipd.), in prav takrat pričakuje pomoč policije. Diplomsko delo se dotakne tudi drugih institucij in posameznikov, ki pridejo v stik z žrtvijo nasilja v družini in pripomorejo k ozaveščanju o nasilju v družini ter dejavno vplivajo na odkrivanje in preiskavo nasilja v družini. Skozi diplomsko delo smo predstavili tudi druge institucije, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja v družini in pomoči potrebnim žrtvam, pri čemer smo prikazali, da je policistom najtežje, saj se običajno prvi srečajo z žrtvijo nasilja v družini.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, žrtve, pomoč, preprečevanje, policija, centri za socialno delo, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.08.2019; Ogledov: 1384; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,01 MB) |
4. Preiskovalni intervju z avtističnimi otroci [!] : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIrma Imamović, 2017, diplomsko delo Opis: Še vedno živimo v družbi, ki težko sprejema nekoga, ki je drugačen od ostalih, bodisi gre za drugačen stil oblačenja, način razmišljanja, versko pripadnost ali za motnje v duševnem razvoju. Družba iz strahu do neznanega in drugačnega stigmatizira takšne posameznike in jim tako onemogoči uspešno vključitev v družbo.
Število oseb s posebnimi potrebami narašča, zato je pomembno, da družba spozna in sprejme takšne posameznike ter da razume njihove potrebe in jim s tem omogoči lažji razvoj in odraščanje. Spekter avtističnih motenj predstavlja novodobno motnjo v razvoju, ki se pojavi že v zgodnjem otroštvu in vključuje oteženo komunikacijo ter vstop v družbo že v prvih letih otrokovega življenja. Diagnoza avtizma se načeloma postavlja po tretjem letu starosti in predstavlja izziv tako za zdravnike kot ostale strokovnjake, saj se vsak avtističen otrok razlikuje od drugega ne glede na enako diagnozo. Razumevanje avtizma, poznavanje osnovnih simptomov ter njihovo prepoznavanje so pomembni za vsakega izmed nas, predvsem pa so pomembni za ustanove, ki se pri svojem delu pogosteje srečujejo z avtisti. Ena izmed njih je policija. Policisti so tisti, ki se bodo prvi odzvali in prišli bodisi na kraj kaznivega dejanja, opravljali intervencijo, nadzorovali večji dogodek in priskočili pomoč. Pri nas se z otroki ukvarjajo centri za socialno delo, ki z njimi opravljajo pogovore, intervjuje in jim nudijo pomoč. Ne smemo pa pozabiti dejstva, da je policist prva oseba, ki bo imela stik z otrokom oziroma v našem primeru z avtistom, in da sta od njegovega vedenja, ravnanja in pristopa odvisna varnost in dobro počutje otroka avtista. V nadaljevanju bomo zato predstavili, kako naj bi policist pristopil k otroku avtistu in mu nudil pomoč, če je ta potrebna, da bi bilo njegovo delo primerno in olajšano.
Ključne besede: avtizem, otroci, kazensko pravo, preiskovanje, preiskovalni intervjuji, forenzična psihologija, policija, centri za socialno delo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 2014; Prenosov: 131
Celotno besedilo (800,18 KB) |
5. Vključevanje prestopnikov v socialno in delovno okolje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeLea Jakič Hiti, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali problematiko vključevanja prestopnikov v socialno in delovno okolje. Predstavili smo pojem in koncept socialne izključenosti v Evropi in opredelili pojem ranljivih skupin.
Na eni strani smo poskušali predstaviti zakonsko predpisano vlogo posameznih služb, ki se srečujejo s prestopniki v praksi in njihov pogled na problematiko. Na drugi strani pa opozoriti na težave prestopnikov, ki jih opažajo oni sami ter strokovni delavci, ki so na kakršenkoli način povezani z njimi. Povzamemo lahko, da je za uspešno integracijo v socialno in delovno okolje, nujno potrebno usklajeno delovanje in povezovanje vseh služb na tem področju. Sklepne ugotovitve in njihovi predlogi lahko služijo kot izhodiščne ideje pri nadaljnjem načrtovanju ukrepov za vključevanje v socialno in delovno okolje.
Zavedati se moramo, da je integracija prestopnikov v socialno in delovno okolje dolgotrajen proces, ki potrebuje strokovno vodenje in usmerjanje, ki pa ne more biti omejeno le na področje zaposlovanja, ampak mora posegati na vsa področja življenja. Brez podpornega okolja, medsebojnega sodelovanja institucij, zagotovljenega stalnega vira financiranja in razvoja novih inovativnih programov in pristopov pri zaposlovanju, možnosti različnih programov in aktivnosti znotraj zavodov in nudenja dobre podpore v in izven zavoda, je možnost socialne in delovne vključenosti prestopnikov dodatno zmanjšana.
Ključne besede: prestopniki, socialna izključenost, ranljive skupine, socialna integracija, centri za socialno delo, vzgojni zavodi, zavodi za prestajanje kazni, nevladne organizacije, sodelovanje, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.12.2016; Ogledov: 1419; Prenosov: 287
Celotno besedilo (470,85 KB) |
6. Nasilje v družini na območju policijske uprave Maribor med leti 2010 in 2014 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeSašo Zidar, 2016, diplomsko delo Opis: Zagotovo lahko rečemo, da je nasilje v družini zelo pogost in zaskrbljujoč globalni pojav, ki je zelo prisoten tudi v Sloveniji. Prisoten je v vseh slojih, tako starostnih, kot socialnih in poklicnih slojih. V sami družini, osnovni enoti človeške družbe bi se morali počutiti varno, to je skupnost, katero veže določena intima, kamor se lahko umaknemo pred zunanjim svetom in kjer smo deležni zaupanja. Pa vendar smo vsakodnevno priča dogodkom, kateri nam pravijo, da temu pogosto ni tako.
V diplomski nalogi smo proučevali nasilje v družini na območju policijske uprave Maribor (PU Maribor) v obdobju od leta 2010 do leta 2014. Diplomska naloga je razdeljena na več poglavij. Najprej so predstavljeni osnovni pojmi, kot so družina, nasilje, oblike nasilja v družini in pogoste dejavnike za njegov nastanek, alkohol, brezposelnost in porušen partnerski odnos. V nadaljevanju smo predstavili, kako je zakonodajno urejeno nasilje v družini, kakšni so ukrepi za preprečevanje nasilja in predstavili službe in organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja: policijo, centre za socialno delo, sodišče in nevladne organizacije. Proučevali smo statistične podatke s področja nasilja v družini na PU Maribor v navedenem obdobju, predstavili opravljene intervjuje z strokovnima delavkama in žrtvijo nasilja in poskušali ugotoviti, ali se je stanje v tem obdobju izboljšalo, ali imajo žrtve zagotovljeno ustrezno pomoč s strani pristojnih služb in ali je brezposelnost in slab ekonomski položaj na območju PU Maribor poglaviten dejavnik nasilja v družini.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, preprečevanje, policija, centri za socialno delo, nevladne organizacije, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 1406; Prenosov: 145
Celotno besedilo (772,04 KB) |
7. Otroci kot žrtve nasilja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAndreja Urbanija, 2016, diplomsko delo Opis: Eden od problemov današnjega časa še vedno ostaja nasilje nad otroki. Družina naj bi bila prostor, v katerem najdemo zavetje, srečo, ljubezen in toplino staršev. Temu na žalost mnogokrat ni tako. Čeprav se vladne in nevladne organizacije pospešeno trudijo, otroci še vedno ostajajo žrtve različnih oblik nasilja, kot so psihično, verbalno, ekonomsko, fizično in spolno nasilje. Namen diplomske naloge je prikazati in pojasniti, kako lahko ima nasilje pomemben vpliv na nadaljnji razvoj otroka.
Analizirana tematika v diplomski nalogi temelji predvsem na lastnih izkušnjah, ki jih pridobimo skozi življenje in predvsem, ko postanemo starši. V teoretičnem delu diplomskega dela je poudarek na prepoznavanju nasilja nad otroki doma in v družbi, kako ga prepoznamo ter kakšni so vzroki zanj. Izpostavili smo tudi odgovornost staršev in družbe pri preprečevanju izvajanja nasilja, pri čemer imajo največjo vlogo pri preprečitvi nasilja nad otroki družina, šola in vzgojno varstvene ustanove. Ugotovili smo, da se vsi centri za socialno delo (v nadaljevanju CSD), policija, zdravstvo, ostale vladne in nevladne ustanove trudijo v smeri, da otroci ne bi doživljali ali postali žrtve nasilja.
Na podlagi ugotovljenega predlagamo, da je potrebno podeliti večja pooblastila CSD in okrepiti sočasno sodelovanje pristojnih služb. Povzročitelje nasilja nad otroki bi bilo treba strožje kaznovati. Prav tako je izrednega pomena boljše sodelovanje staršev otroka žrtve vsakršnega nasilja z vzgojno-varstvenimi ustanovami, s katerimi bi lahko zaščitili otroka pred nadaljnjim nasiljem. Zaključimo lahko, da lahko še z večjim ozaveščanjem družbe in zgodnjim odkrivanjem nasilja nad otroki pomembno pripomoremo k zmanjšanju obravnavanega problema.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, otroci, žrtve, preprečevanje, pomoč, nevladne organizacije, centri za socialno delo, policija, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.03.2016; Ogledov: 2248; Prenosov: 342
Celotno besedilo (723,57 KB) |
8. Sodelovanje policije in centra za socialno delo pri obravnavi nasilja nad otroki : diplomsko delo visokošolskega študija VarstvoslovjeTomaž Kokol, 2015, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu naloge opredelimo pojem nasilja nad otroki in podrobno opišemo njegove oblike. Predstavimo tudi obe instituciji, katerih področje dela se prepleta pri reševanju nasilja nad otroki. To sta center za socialno delo in policija. Pozornost namenimo predvsem vlogi in nalogam teh dveh organov ter podrobneje predstavimo zakonsko podlago, ki služi delovanju strokovnih delavcem centra za socialno delo ter policistom. V zadnjem delu teoretičnega dela namenimo pozornost sodelovanju med centri za socialno delo in policijo, modernim pristopom policijskega dela, kot je policijsko delo v skupnosti in navedbi nekaj konkretnih primerov reševanja problematike na medinstitucionalnih posvetih navedenih organov.
V empiričnem delu s pomočjo intervjuja in vprašalnika proučujemo ocene službenih odnosov med policisti in strokovnimi delavci centra za socialno delo. Postavljamo vprašanja o zadostno urejeni zakonodaji, kakovosti sodelovanja med institucijama, o težavah, s katerimi se srečujejo strokovni delavci centra za socialno delo in policisti. V nadaljevanju poiščemo odgovore na ta vprašanja ter potrdimo ali zavržemo hipoteze, ki smo jih zastavili v nalogi. Ugotovimo, da je sodelovanje med centri za socialno delo in policijo dobro, da pa v delovnih procesih, kadar sodeluje več organov, vidijo določene možne izboljšave.
Ključne besede: nasilje, otroci, preprečevanje, policija, centri za socialno delo, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.01.2016; Ogledov: 1797; Prenosov: 160
Celotno besedilo (562,33 KB) |
9. Dejanja otrok, ki imajo znake kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloTina Marinčič, 2015, diplomsko delo Opis: Otroci so specifična skupina oseb, ki si zaslužijo posebno obravnavo v kazenskem sistemu, če se pojavijo kot storilci dejanj, ki imajo znake kaznivega dejanja. Ker gre za posebej ranljiva bitja, moramo biti pozorni, da jim v prvi vrsti zagotovimo varnost in spoštovanje njihovih pravic, šele nato pa jih obravnavamo z vidika storilcev dejanj, ki imajo znake kaznivega dejanja. Najprej smo definirali ključne pojme, ki se pojavljajo v kazenski zakonodaji, torej kaznivo dejanje, storilec in kazenska odgovornost. Prav tako smo preučili pravno razmejitev med otroci, mladostniki in odraslimi. Podrobneje smo si ogledali delo institucije centra za socialno delo in Varuha človekovih pravic, ter kakšna je njuna vloga pri zagotavljanju in varstvu pravic otrok, ki jih narekuje tudi Konvencija o otrokovih pravicah.
Meja kazenske odgovornosti se močno razlikuje tako znotraj Evropske unije, kot tudi drugje po svetu. Nekatere države sploh nimajo pravno določene minimalne starostne meje za kazensko odgovornost, druge pa imajo to postavljeno zelo nizko. Ta je na primer na Škotskem dosežena že z 8. letom, v Angliji z 10. letom, na Irskem pa z 12. letom starosti.
Ugotovili smo, da osebe, mlajše od 14. let po slovenski zakonodaji ne morejo biti kazensko odgovorne in zato posledično ne moremo govoriti o storilcih kaznivih dejanj. V teh primerih centri za socialno delo prevzamejo vlogo ključnega reševanja problema in skladno s pooblastili obravnavajo otroke, ki so storili dejanja, z znaki kaznivega dejanja. Pooblastila, opredeljena v katalogu javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo, so edina podlaga, ki opredeljuje tovrstno obravnavo otrok.
Ključne besede: otroci, mladoletniki, kazniva dejanja, kazenska odgovornost, storilci, centri za socialno delo, človekove pravice, otrokove pravice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.10.2015; Ogledov: 1904; Prenosov: 321
Celotno besedilo (355,73 KB) |
10. Policija in izkušnje z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini : magistrsko deloLeonida Kubale, 2015, magistrsko delo Opis: V Sloveniji je bil leta 2008 sprejet Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki z opredelitvijo nalog organov in organizacij določa njihovo vlogo pri preprečevanju nasilja v družinskem okolju in pred zlorabami, s čemer jih zavezuje k oblikovanju preventivnih programom in dejavnosti.
Žrtve nasilja, ki potrebujejo pomoč, se običajno najprej obrnejo na policijo, center za socialno delo ali nevladne organizacije. Raziskava je pokazala, da za policijo Zakon preprečevanju nasilja v družini ni prinesel veliko sprememb, saj na podlagi pooblastil, ki jih imajo svoje delo še naprej opravljajo tako kot so ga pred tem zakonom. Medtem, ko pa center za socialno delo in varna hiša dobro izvršujeta omenjeni zakon in po sprejetju tega zakona tudi lažje delata.
Nasilje je kaznivo dejanje, ki lahko žrtvam pusti nepopravljive posledice in zanj ni opravičila. Kljub temu, da je danes nasilje družbeni problem in ne sodi več v zasebno sfero, nevladne organizacije opozarjajo, da je delež neprijavljenega nasilja, še posebej, ko gre za nasilje v domačem okolju in partnerskih odnosih, še vedno mnogo višji od uradnih podatkov.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, preprečevanje, policija, centri za socialno delo, varne hiše, pravna ureditev, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.08.2015; Ogledov: 2051; Prenosov: 141
Celotno besedilo (542,26 KB) |
