| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv kakovosti sortiranja komunalnih odpadkov v Sloveniji na recikliranje
Simon Bukovski, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Kakovost storitve sortiranja komunalnih odpadkov v Sloveniji se je v raziskavi ocenjevala s pomočjo večkriterijskega modela za kvalitativno oceno metodologije DEX. Gre za orodje, ki uporabniku pomaga priti od mnogih možnosti do odločitve. V raziskavi se je ocenjevala kvaliteta sortiranja komunalnih odpadkov sedmih slovenskih centrov za ravnanje z odpadki. Ocenjevanje je temeljilo na osnovi osmih vrst sekundarnih surovin. Parametri ocenjevanja so bili kakovost sekundarnih surovin, ki jo determinira njihova čistost, rednost oddajanja sekundarnih surovin v reciklažo, ki temelji na učinkovitosti sortiranja, ter nakladalna teža posamezne balirane frakcije pri transportu sekundarnih surovin v reciklažo, ki je v osnovi odvisna od tehnične opremljenosti centrov. Zbiranje potrebnih podatkov je potekalo v obdobju šestih mesecev, in sicer od januarja 2017 do vključno junija 2017. Končni rezultati so podali informacije glede predhodno zastavljenih pet hipotez. Ocenjevanje storitve ravnanja z odpadki je podalo končno oceno »dobro« podjetjema A in D. Z oceno »srednje« so bila ocenjena podjetja B, C in F. Končno oceno »slabo« sta dobili podjetji E in G. V raziskavi so grafično prikazani tudi rezultati centrov za ravnanje z odpadki glede na vsak atribut oz. sekundarno surovino posebej. Izvedena je bila tudi analiza občutljivosti za preizkus odzivnosti modela. Ta se je izvajala s spremembo funkcije koristnosti na nivoju »izbor materiala«. S spremembami zahtevane vrednosti uteži so bili razviti štirje scenariji. Pri vsakem od njih se je določenemu atributu zahtevana vrednost uteži povečala na 70 %, preostalim atributom pa se je vrednost uteži znižala na 10 %. Na ta način se je ugotavljalo, kako določen atribut vpliva na končno oceno variant oz. na oceno posameznega centra za ravnanje z odpadki. Tudi po različnih scenarijih se samo pri podjetjema A in D končna ocena ni razlikovala od ocene, ki sta jo podjetji dobili pri začetnem razvoju modela.
Ključne besede: centri za ravnanje z odpadki, ocenjevanje storitve ravnanja z odpadki, sekundarne surovine, večkriterijski model, DEXi
Objavljeno v DKUM: 30.03.2018; Ogledov: 1809; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (5,76 MB)

2.
UČINKOVITO LOČENO ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV Z UVEDBO METODE ZBIRANJA OD VRAT DO VRAT
Špela Kavčič, 2012, magistrsko delo

Opis: V občinah Tržič, Mestni občini Kranj ter v petih primestnih občinah Cerklje na Gorenjskem, Šenčur, Preddvor, Naklo in Jezersko ločeno zbiranje komunalnih odpadkov poteka z uvedbo metode zbiranja od vrat do vrat ter preko ekoloških otokov in zbirnih centrov. Ena najbolj pomembnih dejavnosti na področju ravnanja z odpadki je ozaveščanje prebivalstva, kajti brez sodelovanja vsakega posameznika uspeh ni mogoč. Zato je potrebno investirati v aktivnosti na področju ozaveščanja in informiranja ključnih javnosti, da se bo v bodoče efekt ločevanja odpadkov še izboljšal. V magistrskem delu so predstavljene ugotovitve raziskave o vključenosti prebivalcev Tržiča, Mestne občine Kranj, Cerkelj na Gorenjskem, Šenčurja, Preddvora, Naklega in Jezerskega v sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov z uvedbo metode zbiranja od vrat do vrat in njihove ozaveščenosti o tej tematiki. Rezultati analize ankete so pokazali, da 75,4% anketirancev ločuje steklo, 65,2% odpadno embalažo, 80,8% papir, 57,5% biološko razgradljive odpadke in 45,5% nevarne odpadke. V večini primerov (57%) se je za ločevanje odpadkov odločila celotna družina hkrati. Nadalje je 25,5% anketirancev odgovorilo, da so začeli ločevati starši, 9% pa, da so odpadke začeli ločevati otroci. Večina anketirancev je na vprašanje, če imajo dovolj informacij o pravilnem in doslednem ločevanju odpadkov odgovorila pritrdilno. 29,3% anketirancev je odgovorilo, da so jim bile informacije podane predvsem s strani občine in komunalnega podjetja, 28,4% anketirancev meni, da so največ informacij dobili z zabojnikov za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Prav tako se večina anketirancev strinja s trditvijo, da je ljudi potrebno denarno kaznovati, ker jih drugače ni mogoče prepričati o nujnosti ločevanja odpadkov.
Ključne besede: komunalni odpadki, ravnanje s komunalnimi odpadki, ločevanje odpadkov, individualne zbiralnice, ekološki otoki, zbirni centri, ozaveščanje in informiranje prebivalstva
Objavljeno v DKUM: 16.01.2013; Ogledov: 2334; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (823,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici