1. Uvedba digitalnega evraMirela Maroh, 2024, diplomsko delo Opis: Z diplomsko nalogo želimo prikazati, kako bi lahko uvedba digitalnega evra vplivala na Evropo in na delovanje celotnega evropskega finančnega sistema. V diplomski nalogi bomo navedli razloge za izdajo digitalnega evra in njene morebitne posledice, opisali bomo, kako se digitalni evro razlikuje od drugih digitalnih sredstev. Raziskali bomo, kako poteka uvedba digitalnih valut po svetu, katere države so že uvedle digitalno valuto in katere šele raziskujejo možnosti za uvedbo digitalnih valut. Povedali bomo tudi nekaj o znanem stablecoinu in kakšna je njegova povezava z digitalnim evrom. Na koncu bomo navedli pravne vidike v zvezi z digitalnim evrom in možnosti za njegovo funkcionalno oblikovanje.
Skozi diplomsko nalogo smo se poglobili tudi v digitalne valute centralne banke, saj smo tako lahko tudi lažje predstavili digitalni evro, kako bi ta lahko deloval in kako bi izgledal.
Na podlagi vseh podatkov, ki smo jih razbrali iz vseh člankov, knjig in spletnih strani, smo poskušali, kar se da najbolj natančno, predstaviti digitalni evro in možnosti za njegovo dejansko uvedbo.
Rezultat končne naloge je zavedanje o uporabi digitalnih valut centralne banke nasploh in pa seveda digitalnega evra, v katerega smo se najbolj poglobili.
Ključne besede: Uvedba digitalnega evra, digitalni evro, digitalne valute centralne banke, Evropska centralna banka, kriptovalute
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 52
 Celotno besedilo (2,00 MB) |
2. Digitalna valuta centralne bankeEvgenija Krstevska, 2024, diplomsko delo Opis: To diplomsko delo obravnava razvoj in trenutno stanje digitalnih valut centralnih bank (CBDC). Preučujemo njihovo zgodovinsko ozadje, vlogo v današnjem finančnem sistemu ter njihov prihodnji potencial. Poleg tega obravnavamo različne oblike elektronskega denarja, vključno s kriptovalutami, elektronskimi denarnicami, mobilnimi plačilnimi sistemi, predplačniškimi karticami in spletnimi plačilnimi sistemi. Naša raziskava je pokazala, da CBDC že igra pomembno vlogo v današnjem finančnem sistemu, saj bistveno izboljša učinkovitost samih transakcij in tudi povečuje verodostojnost po vsem svetu. Številne države aktivno raziskujejo in že uporabljajo CBDC, da bi povečale finančno vključenost in zmanjšale stroške transakcij. Namen tega diplomskega dela je ponuditi celovit vpogled v tematiko centralnobančnih digitalnih valut (CBDC) in ponuditi ključne vpoglede v njihov vpliv, njihove posledice in možnosti izvajanja.
Ključne besede: Digitalna valuta centralne banke (CBDC), centralne banke, digitalizacija, plačila, finančne inovacije
Objavljeno v DKUM: 02.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (788,22 KB) |
3. OBVEZNICE KOT VIR FINANCIRANJA SLOVENSKH PODJETIJ V ČASU OD PREVZEMA EVRAMateja Titan, 2023, magistrsko delo Opis: Dolžniški vrednostni papirji predstavljajo enega izmed virov dolgoročnega financiranja podjetij. Primerjalno gledano financiranje podjetij z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev v Sloveniji zaostaja za državami z razvitim kapitalskim trgom, še posebej ZDA. Na ta način se povečujejo tveganja bančnega financiranja podjetij, in sicer tako za podjetja kreditojemalce kot tudi za same banke. Ker je ena izmed funkcij finančnega posredništva tudi obvladovanje valutnega tveganja, bi pričakovali, da je korenito znižanje valutnega tveganja, do katerega je v Republiki Sloveniji prišlo z vstopom v evrsko območje, privedlo do razmaha nebančnega financiranja podjetij, torej financiranja preko izdaj dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev. Kljub temu da se je v obdobju od vstopa v evrsko območje delež kreditiranja s podjetniškimi obveznicami v Republiki Sloveniji malenkostno okrepil, pa ni zmanjšal zaostanka za evrskim območjem oziroma se je v obdobju neugodnejših makroekonomskih trendov in v obdobju po splošnem izbrisu terjatev bančnih vlagateljev celo okrepil.
Ključne besede: Obveznice, prenosljivi vrednostni papirji, boniteta, ročnost, bančna posojila, kreditno in valutno tveganje, ukrepi centralne banke, prevzem evra, obrestna mera, razmerje dolžniškega in lastniškega kapitala.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 618; Prenosov: 76
Celotno besedilo (2,77 MB) |
4. Meje neodvisnosti Evropske centralne banke : magistrsko deloHana Kosi, 2019, magistrsko delo Opis: Osrednja tema magistrske naloge se nanaša na pomen in meje neodvisnosti Evropske centralne banke (odslej ECB). Neodvisnost ECB je za njeno delovanje ključnega pomena.Temeljna akta, ki vsebujeta določbe o neodvisnosti ECB, sta Pogodba o delovanju Evropske unije (odslej PDEU) in Protokol (št. 4) o statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (odslej Protokol št. 4). ECB je bila med institucije Evropske unije (odslej EU) uvrščena z Lizbonsko pogodbo, ki je stopila v veljavo 1. decembra 2009, s čemer se je poudarila pravna narava ECB.
V skladu s strukturo delovanja ECB razlikujemo med petimi vrstami neodvisnosti, ki jih analiziram v magistrski nalogi: institucionalno neodvisnostjo, osebno neodvisnostjo, funkcionalno in operativno neodvisnostjo, finančno in organizacijsko neodvisnostjo ter pravno neodvisnostjo. Kljub neodvisnosti, ki jo uživa ECB, pa se ne more izogniti odgovornosti povezani z njenim delovanjem in izvajanjem nalog.
V povezavi z neodvisnostjo ECB je potrebno razumeti tudi vlogo nacionalnih centralnih bank držav članic EU, ki skupaj z ECB tvorijo Evropski sistem centralnih bank (odslej ESCB). Neodvisnost ECB se namreč prenaša tudi na nacionalne centralne banke držav članic EU, spoštovanje neodvisnosti nacionalnih centralnih bank pa je določeno tudi v nacionalnih zakonodajah držav članic EU. Neodvisnost nacionalne centralne banke je tudi pogoj za vstop države članice EU v ekonomsko in monetarno unijo.
Osrednji del magistrske naloge obravnava meje neodvisnosti ECB. ECB je namreč, z namenom ohranjanja neodvisnosti in pravilnega delovanja, nosilka določenih privilegijev in imunitet, ki jih ureja Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah EU (odslej Protokol št. 7). ECB je neodvisna samo v obsegu in za namen, ki jih določajo veljavni predpisi EU in je podvržena sodnemu nadzoru Sodišča EU ter Evropskega računskega sodišča. Ker se vprašanje neodvisnosti v praksi pogosto pojavlja, v tem delu magistrske naloge izpostavljam zadnje odmevnejše primere, ki obravnavajo vprašanje neodvisnosti: zadeva Komisija proti ECB (C-11/00), zadeva Gauweiler (C-62/14) in zadeva Rimšēvičs (združeni zadevi C-202/18 in C-238/18). Pomembno vlogo pri omejevanju neodvisnosti na ravni EU ima tudi Evropski urad za boj proti goljufijam (odslej OLAF). Ne omejuje pa se samo neodvisnost ECB, ampak v skladu z zakonodajo posameznih držav članic EU tudi neodvisnost nacionalnih centralnih bank.
V zadnjem delu magistrske naloge analiziram primer iz prakse, ki vključuje Banko Slovenije. Ta je bila leta 2016 predmet nacionalne preiskave, v kateri so med drugim zasegli dokumente in računalniško opremo ECB brez njene predhodne odobritve. Na podlagi tega je bila Sloveniji očitana kršitev člena 2 Protokola št. 7 in kršitev načela lojalnega sodelovanja, v skladu s katerim se države članice EU in EU ter posledično njene institucije medsebojno spoštujejo in pomagajo pri opravljanju svojih nalog.
Pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe leta 2009 so se pojavljali številni pomisleki kako bo nov status ECB vplival na njeno neodvisnost, vendar se je ta ohranila v najboljši možni meri. K temu v veliki meri pripomorejo privilegiji in imunitete, vendar samo v obsegu in za namene opravljanja nalog ECB. Sodišče EU se je v preteklosti z vprašanjem neodvisnosti ECB že ukvarjala, v prihodnje pa se bo do njega najverjetneje opredelila tudi v postopku proti Sloveniji, ki se je januarja 2019 začel pred Sodiščem EU ter je z vidika posega v neodvisnost in imunitete ECB ter nacionalnih centralnih bank velikega pomena.
Ključne besede: Evropska centralna banka in Lizbonska pogodba, neodvisnost Evropske centralne banke, odgovornost Evropske centralne banke, meje neodvisnosti Evropske centralne banke, privilegiji in imunitete Evropske centralne banke
Objavljeno v DKUM: 14.10.2019; Ogledov: 1639; Prenosov: 321
Celotno besedilo (1,07 MB) |
5. Neodvisnost centralne banke in vpliv interesnih skupinMeta Ahtik, 2009, pregledni znanstveni članek Opis: V članku analiziramo splošno sprejeto načelo neodvisnosti centralne banke in predstavljamo njegov pomen za gospodarstvo. Sledi predstavitev novejših, alternativnih pristopov k analizi delegacije monetarne oblasti centralni banki ter analiza pomena interesov in preferenc centralnih bančnikov za vodenje monetarne politike. Nadalje je predstavljena zastopniška igra v primeru enega principala, ki vpliva na delovanje centralnega bančnika (agenta), nato pa še primer vpliva več principalov, zlasti z vidika posebnosti delovanja Evropske centralne banke.
Ključne besede: banke, bančništvo, centralne banke, neodvisnost, interesne skupine
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 962; Prenosov: 52
 Povezava na celotno besedilo |
6. |
7. OD TRŽNEGA DENARJA DO FIAT VALUTRobert Zevnik, 2012, diplomsko delo Opis: V prvem poglavju diplomskega dela sem predstavil teorijo o nastanku denarja kot najlikvidnejšega blaga na trgu, ki jo je razvil Carl Menger. Med prvimi je trdil, da so razlike v unovčljivosti blaga povzročile dolgoročno diferenciacijo dobrin in razvoj nekaterih vrst blaga v skupne posrednike menjave. Izvor denarja pripiše praksi trgovanja skozi katero so ljudje opazili ter izkoristili razlike v unovčljivosti dobrin.
Blagovni denar v obliki zlatnikov in srebrnikov je bil stoletja glavna izbira trgovcev. Kovinski standard je služil tudi kot osnova za prvi mednarodni denarni sistem tako imenovan klasični zlati standard. Imena denarnih enot so takrat še predstavljala enoto mase zlata ali srebra v kovancih.
Zaradi varnosti so trgovci pogosto uporabljali substitute blagovnega denarja ter hranili zlato in srebro v depozitnih bankah. Dokler so depozitne banke spoštovale klasično pravno načelo popolnih rezerv so bili njihovi bankovci vredni zaupanja. Vendar je večina bank posojala tudi nekrite bankovce. Ta praksa je pomenila začetek bančništva z delno rezervo. Z uzakonitvijo centralnih bank pa je postalo izdajanje bankovcev monopolizirano.
Korak za korakom so bankovci izgubljali menljivost z zlatom. Sodobne fiat valute nimajo več kritja z nobeni blagovnim standardom, ampak se le posodijo v obstoj.
V zadnjem poglavju sem analiziral določbe Občega državljanskega zakonika (ODZ) v zvezi z denarjem in denarnimi substituti.
Ključne besede: Carl Menger, izvor denarja, unovčljivost, blagovni denar, klasični zlati standard, načelo popolnih rezerv, depozitne banke, zlato, srebro, bankovci, bančništvo z delno rezervo, centralne banke, fiat valute, ODZ
Objavljeno v DKUM: 09.01.2013; Ogledov: 3848; Prenosov: 261
Celotno besedilo (363,93 KB) |
8. Foundations of financial markets and institutionsFrank J. Fabozzi, Franco Modigliani, Michael G. Ferri, učbenik za višje in visoke šole Ključne besede: finančne ustanove, finančni trg, finančne inovacije, finančni instrumenti, izvedeni finančni instrumenti, novatorstvo, banke, centralne banke, monetarna politika, denarni trg, premoženje, obrestna mera, devizni tečaji, devizni trg, krediti, zavarovalnice, investicijski skladi, skladi, fond, pokojninski skladi, vrednostni papirji, država, vlada, fiskalna politika, trg vrednostnih papirjev, obveznice, izvršba, listinjenje, hipoteke, terminsko poslovanje, pogodbe, finančno poslovanje, futures, opcije
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 2574; Prenosov: 184
Povezava na celotno besedilo |
9. ETF-indeksni skladi : diplomsko deloRok Kolander, 2006, diplomsko delo Ključne besede: investicijski skladi, indeksi, skladi, fond, borze, borzništvo, delnice, delničarstvo, vzajemni skladi, vrednostni papirji, trg vrednostnih papirjev, država, finančni trg, denarni trg, Evropa, Slovenija, ZDA, organiziranost, povezanost, obveznice, trgovanje, donos, finančno odločanje, investicijsko odločanje, stroški, trg kapitala, monetarni sistemi, finančni instrumenti, opcije, enotni trg, centralne banke, devizni tečaji, valuta, orodja, mednarodna menjava, tečajne razlike
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2391; Prenosov: 164
Celotno besedilo (703,60 KB) |
10. Tveganja pri gotovinskem poslovanju v bankah : magistrsko deloEdita Natalija Kumer, 2006, magistrsko delo Ključne besede: banke, bančno poslovanje, valuta, gotovina, oskrba, tveganje, definicija, centralne banke, kontrola, poslovne banke, opcije, upravljanje, zakonodaja, denar, evro, zamenjava, swap, varnost, Slovenija, finančna sredstva, finančno poslovanje, ocenjevanje, modeli, finančne ustanove, denarni tokovi
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1783; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,72 MB) |
