| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Meje neodvisnosti Evropske centralne banke
Hana Kosi, 2019, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema magistrske naloge se nanaša na pomen in meje neodvisnosti Evropske centralne banke (odslej ECB). Neodvisnost ECB je za njeno delovanje ključnega pomena.Temeljna akta, ki vsebujeta določbe o neodvisnosti ECB, sta Pogodba o delovanju Evropske unije (odslej PDEU) in Protokol (št. 4) o statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (odslej Protokol št. 4). ECB je bila med institucije Evropske unije (odslej EU) uvrščena z Lizbonsko pogodbo, ki je stopila v veljavo 1. decembra 2009, s čemer se je poudarila pravna narava ECB. V skladu s strukturo delovanja ECB razlikujemo med petimi vrstami neodvisnosti, ki jih analiziram v magistrski nalogi: institucionalno neodvisnostjo, osebno neodvisnostjo, funkcionalno in operativno neodvisnostjo, finančno in organizacijsko neodvisnostjo ter pravno neodvisnostjo. Kljub neodvisnosti, ki jo uživa ECB, pa se ne more izogniti odgovornosti povezani z njenim delovanjem in izvajanjem nalog. V povezavi z neodvisnostjo ECB je potrebno razumeti tudi vlogo nacionalnih centralnih bank držav članic EU, ki skupaj z ECB tvorijo Evropski sistem centralnih bank (odslej ESCB). Neodvisnost ECB se namreč prenaša tudi na nacionalne centralne banke držav članic EU, spoštovanje neodvisnosti nacionalnih centralnih bank pa je določeno tudi v nacionalnih zakonodajah držav članic EU. Neodvisnost nacionalne centralne banke je tudi pogoj za vstop države članice EU v ekonomsko in monetarno unijo. Osrednji del magistrske naloge obravnava meje neodvisnosti ECB. ECB je namreč, z namenom ohranjanja neodvisnosti in pravilnega delovanja, nosilka določenih privilegijev in imunitet, ki jih ureja Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah EU (odslej Protokol št. 7). ECB je neodvisna samo v obsegu in za namen, ki jih določajo veljavni predpisi EU in je podvržena sodnemu nadzoru Sodišča EU ter Evropskega računskega sodišča. Ker se vprašanje neodvisnosti v praksi pogosto pojavlja, v tem delu magistrske naloge izpostavljam zadnje odmevnejše primere, ki obravnavajo vprašanje neodvisnosti: zadeva Komisija proti ECB (C-11/00), zadeva Gauweiler (C-62/14) in zadeva Rimšēvičs (združeni zadevi C-202/18 in C-238/18). Pomembno vlogo pri omejevanju neodvisnosti na ravni EU ima tudi Evropski urad za boj proti goljufijam (odslej OLAF). Ne omejuje pa se samo neodvisnost ECB, ampak v skladu z zakonodajo posameznih držav članic EU tudi neodvisnost nacionalnih centralnih bank. V zadnjem delu magistrske naloge analiziram primer iz prakse, ki vključuje Banko Slovenije. Ta je bila leta 2016 predmet nacionalne preiskave, v kateri so med drugim zasegli dokumente in računalniško opremo ECB brez njene predhodne odobritve. Na podlagi tega je bila Sloveniji očitana kršitev člena 2 Protokola št. 7 in kršitev načela lojalnega sodelovanja, v skladu s katerim se države članice EU in EU ter posledično njene institucije medsebojno spoštujejo in pomagajo pri opravljanju svojih nalog. Pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe leta 2009 so se pojavljali številni pomisleki kako bo nov status ECB vplival na njeno neodvisnost, vendar se je ta ohranila v najboljši možni meri. K temu v veliki meri pripomorejo privilegiji in imunitete, vendar samo v obsegu in za namene opravljanja nalog ECB. Sodišče EU se je v preteklosti z vprašanjem neodvisnosti ECB že ukvarjala, v prihodnje pa se bo do njega najverjetneje opredelila tudi v postopku proti Sloveniji, ki se je januarja 2019 začel pred Sodiščem EU ter je z vidika posega v neodvisnost in imunitete ECB ter nacionalnih centralnih bank velikega pomena.
Ključne besede: Evropska centralna banka in Lizbonska pogodba, neodvisnost Evropske centralne banke, odgovornost Evropske centralne banke, meje neodvisnosti Evropske centralne banke, privilegiji in imunitete Evropske centralne banke
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 620; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Neodvisnost centralne banke in vpliv interesnih skupin
Meta Ahtik, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: V članku analiziramo splošno sprejeto načelo neodvisnosti centralne banke in predstavljamo njegov pomen za gospodarstvo. Sledi predstavitev novejših, alternativnih pristopov k analizi delegacije monetarne oblasti centralni banki ter analiza pomena interesov in preferenc centralnih bančnikov za vodenje monetarne politike. Nadalje je predstavljena zastopniška igra v primeru enega principala, ki vpliva na delovanje centralnega bančnika (agenta), nato pa še primer vpliva več principalov, zlasti z vidika posebnosti delovanja Evropske centralne banke.
Ključne besede: banke, bančništvo, centralne banke, neodvisnost, interesne skupine
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 501; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

3.
4.
OD TRŽNEGA DENARJA DO FIAT VALUT
Robert Zevnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V prvem poglavju diplomskega dela sem predstavil teorijo o nastanku denarja kot najlikvidnejšega blaga na trgu, ki jo je razvil Carl Menger. Med prvimi je trdil, da so razlike v unovčljivosti blaga povzročile dolgoročno diferenciacijo dobrin in razvoj nekaterih vrst blaga v skupne posrednike menjave. Izvor denarja pripiše praksi trgovanja skozi katero so ljudje opazili ter izkoristili razlike v unovčljivosti dobrin. Blagovni denar v obliki zlatnikov in srebrnikov je bil stoletja glavna izbira trgovcev. Kovinski standard je služil tudi kot osnova za prvi mednarodni denarni sistem tako imenovan klasični zlati standard. Imena denarnih enot so takrat še predstavljala enoto mase zlata ali srebra v kovancih. Zaradi varnosti so trgovci pogosto uporabljali substitute blagovnega denarja ter hranili zlato in srebro v depozitnih bankah. Dokler so depozitne banke spoštovale klasično pravno načelo popolnih rezerv so bili njihovi bankovci vredni zaupanja. Vendar je večina bank posojala tudi nekrite bankovce. Ta praksa je pomenila začetek bančništva z delno rezervo. Z uzakonitvijo centralnih bank pa je postalo izdajanje bankovcev monopolizirano. Korak za korakom so bankovci izgubljali menljivost z zlatom. Sodobne fiat valute nimajo več kritja z nobeni blagovnim standardom, ampak se le posodijo v obstoj. V zadnjem poglavju sem analiziral določbe Občega državljanskega zakonika (ODZ) v zvezi z denarjem in denarnimi substituti.
Ključne besede: Carl Menger, izvor denarja, unovčljivost, blagovni denar, klasični zlati standard, načelo popolnih rezerv, depozitne banke, zlato, srebro, bankovci, bančništvo z delno rezervo, centralne banke, fiat valute, ODZ
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 3006; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (363,93 KB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici