| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
ZNAČILNOSTI TRGA ZLATA IN NALOŽBENE PRILOŽNOSTI NA NJEM
Ines Mlakar, 2009, diplomsko delo

Opis: Zlato je imelo že v zgodovini pomembno vlogo, saj so imele države denar vezan na zlato, kar se je imenovalo zlata valuta. Takrat je bila cena denarja izražena v količini zlata. Dokončno ločitev denarja in žlahtnih kovin povzroči propad brettonwoodskega denarnega sistema. Danes se z zlatom trguje na trgu zlata, ki je globalen trg. Najbolj razvit in najbolj likviden je trg zlata v Londonu, kjer se oblikuje cena zlata, ki daje osnovo za trgovanje z zlatom. Cene za zlato pri poslih, ki so sklenjeni na vseh preostalih trgih, so s premijo ali diskontom prilagojene londonski trgovalni ceni. Količina zlata se izraža v unčah, čistost pa s karati. Kot udeleženci na trgu zlata nastopajo rudniki zlata, centralne in poslovne banke, zbiratelji, špekulanti in industrijski uporabniki. Povpraševanje po zlatu v zadnjih letih presega ponudbo in temu primerno raste tudi njegova cena. Današnja vloga zlata je, da državam, njihovim centralnim bankam in posameznikom, ki investirajo vanj, zagotavlja večjo varnost in stabilnost, saj ni jasno kakšne razmere bo prinesla prihodnost. Zlato je alternativna naložba, investitor ima možnost v okviru trga zlata vložiti svoje premoženje v zlate palice in kovanci, račun v zlatu, delnice in sklade, ki vlagajo v rudniška podjetja, zlate opcije, terminske pogodbe, vrednostne papirje v zlatu in garancije. V portfelju posameznika se priporoča do 10 % premoženja v zlatu, vendar pa zlato ni naložba za tiste, ki želijo na hitro zaslužiti, ampak je to naložba za zavarovanje premoženja na dolgi rok.
Ključne besede: zlata valuta, cena zlata, ponudba zlata, povpraševanje po zlatu, centralna banka, rezerve, investicije.
Objavljeno: 02.07.2009; Ogledov: 2526; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (544,43 KB)

2.
GOSPODARSKE KRIZE IN FINANČNI TRG
Mihela Žigon, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema finančni trg, finančno krizo 2007-2009 in veliko depresijo, ki je sledila borznemu zlomu 1929. Zzajema delitev finančnega trga na trg kapitala in trg denarja, finančne instrumente, ki jih denarne in nedenarne inštitucije uporabljajo na finančnem trgu ter centralna banka, ki vodi denarno politiko in bi naj imela nadzor nad vsemi institucijami. Opisali smo obe krizi, njune začetke, kako sta se širili in razvijali ter kakšno vlogo so imele ZDA in politika njene centralne banke pri tem. Vpliv krize je bil močno opazen na finančnem trgu in tudi njene posledice.
Ključne besede: finančni trg, gospodarska kriza, centralna banka, FED, velika depresija, finančni instrumenti, obrestna mera, ZDA, bonitetna ocena
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 2204; Prenosov: 472
.pdf Celotno besedilo (438,43 KB)

3.
DENARNA POLITIKA EUROSISTEMA TEKOM SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Matic Pinter, 2009, diplomsko delo

Opis: Vse članice EU, ki so sprejele euro, so prenesle izvajanje denarne politike iz nacionalne cen-tralne banke na Eurosistem. Trenutno je teh držav 16, med njimi je od 1. januarja 2007 tudi Slovenija. Eurosistem, ki ga sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke držav euroobmoč-ja, vodijo organi odločanja ECB. Poglavitni cilj denarne politike Eurosistema je stabilnost cen v euroobmočju. Ena izmed njegovih nalog je tudi skrb za stabilnost finančnega sistema. Eurosistem za izpolnitev svojih ciljev in nalog, uporablja instrumente denarne politike, ki jih razvrstimo v tri skupine: operacije na odprtem trgu, odprte ponudbe bankam in obvezne rezerve. Tekom svetovne finančen in gospodarske krize, Eurosistem z uporabo instrumentov denarne politike sledi svojim ciljem in nalogam.
Ključne besede: Eurosistem, Evropska centralna banka, denarna politika, stabilnost cen, finančna in gospodarska kriza, obrestne mere.
Objavljeno: 26.03.2010; Ogledov: 2013; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (787,35 KB)

4.
NALOGE EVROPSKE CENTRALNE BANKE IN NACIONALNIH BANK V EVROSISTEMU
Simona Lampret, 2010, diplomsko delo

Opis: Združevanje Evrope, ki se je pričelo leta 1951, je svoj razvoj nadgrajevalo iz leta v leto. Velik korak so takratne države članice EU naredile leta 1990, ko se je s prvo fazo začelo ustvarjanje Ekonomske in monetarne unije — EMU. Brez razvoja EMU, tudi Evrosistem ne bi obstajal, saj tretja faza EMU sloni prav na osnovi skupne denarne valute — evru in s tem tudi na izvajanju skupne denarne politike, za katero je odgovorna ECB. Zato je v drugem poglavju diplomske naloge na kratko opisana pot od začetka združevanja evropskih držav in ustvarjanja EMU, vse do danes, ko imamo v EU (i) Evropski sistem centralnih bank (ECSB), v katerem so vse NCB držav EU z ECB na čelu in (ii) Evrosistem, ki predstavlja centralnobančni sistem, v katerem so NCB držav članic EU, ki so uvedle evro ter »srce« sistema — ECB. Podrobneje so pregledani cilji in naloge, ter strategije in taktike doseganja teh zastavljenih ciljev in izpolnjevanja dotičnih nalog. Poglavitni cilj Evrosistema je ohranjanje stabilnosti cen, ki pa ga Evrosistem izpolnjuje predvsem z opredelitvijo in izvajanjem denarne politike evroobmočja. Evrosistem je centralnobančni sistem, ki upošteva načelo decentralizacije. V tretjem poglavju je tako predstavljena delitev dela v Evrosistemu. Vse NCB držav evroobmočja so vključene v ta sistem, kamor vsaka posamezna NCB prispeva svoj delež pri izpolnjevanju ciljev in nalog Evrosistema. Vendar za vse NCB Evrosistema veljajo enaka pravila in zakoni, ki jih določajo Pogodba EU, Statut ESCB/ECB in drugi predpisi, smernice in sklepi. Prav tako vse NCB Evrosistema vodi in nadzoruje ECB, ki postavlja pravila, sprejema strateške odločitve in NCB narekuje delovanje v skladu z doseganjem poglavitnega cilja Evrosistema. V četrtem poglavju so obravnavane finančne prilagoditve NCB ob vstopu v Evrosistem. Za vse NCB veljajo enaka pravila, ki pa se z dogovori in odobritvijo ECB od države do države nekoliko prilagajajo, vendar samo, če ima posamezna država članica, ki je vstopila v evroobmočje zares utemeljene razloge. BS se je tako kot ostale NCB, ki so vstopile v Evrosistem, morala finančno prilagoditi zahtevam ECB. Vsi izračuni, količine in odstotki, ki so jih NCB dolžne vplačati ali prejeti, temeljijo na izračunanem kapitalskem ključu, ki je drugačen in edinstven za vsako NCB ESCB posebej. Kapitalski ključ se namreč prilagaja vsakih pet let ali, ko se nova država pridruži EU, zato se izračunava za vsako NCB EU. Kapitalski ključ določa tudi količino in obseg izdaje evrobankovcev in kovancev, ki jih lahko izda posamezna NCB Evrosistema.
Ključne besede: Evrosistem, Evropska centralna banka, nacionalne centralne banke evroobmočja, centralnobančni sistem, načelo decentralizacije, monetarna politika, evro, kapitalski ključ, sodelovanje, organi odločanja ECB, Statut ESCB/ECB, Banka Slovenije
Objavljeno: 04.08.2010; Ogledov: 2137; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (791,63 KB)

5.
VLOGA CENTRALNE BANKE V ČASU FINANČNE KRIZE
Mojca Zadravec, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Kot vzrok za trenutno finančno krizo se največkrat poudarja pok nepremičninskega balona v ZDA, kar je posledično vodilo k padcu cen nepremičnin. Mnogi govorijo o pohlepu bankirjev, drugi pa o prevelikem povečanje drugorazrednih posojil. Kot pomemben vzrok so tudi izvedeni finančni instrumenti, ki so s tem posledično povezani na globalizacijo. Finančno krizo je prav tako dodatno poglobila ena največjih investicijskih bank Lehman Brothers, ko je razglasila stečajni postopek. Finančna kriza je prizadela vse države. Nekatere države so bile prizadete bolj druge manj odvisno od njihove politike in njihovega proračuna. V evroobmočju so se z največjimi težavami srečevale države pod imenom prašiči (PIGS). Gre za Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo. Tem državam je skupno naraščajoč proračunski primanjkljaj, ki je združen s slabo gospodarsko rastjo. Med njimi je izpostavljena najbolj Grčija, kot njeno naslednico pa mnogi vidijo Španijo. Za reševanje finančne krize v evroobmočju ima pomembno vlogo Evropska centralna banka (ECB). ECB upravlja predvsem likvidnost ter usmerjanje kratkoročne obrestne mere. Za dosego osnovnega cilja, to je stabilnost cen, uporablja različne instrumente denarne politike in sicer z operacijo na odprtem trgu, z odprto ponudbo bankam ter z obveznimi rezervami. Za reševanje globalne finančne krize pa klasični instrumenti niso bili dovolj, zato je morala ECB uvesti nove instrumente, ki jih imenujemo nestandardni ukrepi reševanja finančne krize.
Ključne besede: svetovna gospodarska kriza, centralna banka, evropska centralna banka, instrumenti monetarne politike, vzroki finančne krize, drugorazredna posojila, nizke obrestne mere, globalizacija, izvedeni finančni instrumenti, neustrezna regulacija
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 2629; Prenosov: 0

6.
IZPOLNJEVANJE POGOJEV ZA USPEŠNO DELOVANJE EKONOMSKE IN MONETARNE UNIJE V EVROPI
Luka Đurasević, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Že od leta 2001 je vse več državam Evropske in monetarne unije skupna denarna valuta evro. Za uvedbo slednje mora država kandidatka izpolnjevati konvergenčne kriterije, kar pomeni, da ne sme imeti previsoke inflacije, javnega dolga, javnofinančnega primanjkljaja in obrestne mere. Uvedba sama je prinesla tako pozitivne kot negativne posledice tako na gospodarstvo, kot na politiko in vsakodnevno življenje. Čeprav omogoča preprostejše trgovanje na evropskem trgu, pa članice evroobmočja izgubijo svojo monetarno avtonomijo in nosijo posledice slabega delovanja drugih držav. Dober primer tega je aktualna grška finančna kriza, ki pa bi se lahko razširila tudi na druge države EU. V podobnih težavah bi se lahko kmalu znašle tudi ostale države skupine PIGS, to so Portugalska, Irska in Španija, kar bi gotovo resno ogrozilo stabilnost evra.
Ključne besede: Evropska unija, evro, konvergenčni kriteriji, PIGS, B-S učinek, EMU, institucije Eu, problem Grčije, Inflacija, ERM2, centralna banka, denarna valuta, proračunski primankljaj.
Objavljeno: 27.01.2011; Ogledov: 1256; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (845,67 KB)

7.
SEPA - PREDNOSTI IN POTENCIALI
Denis Kiralj, 2010, diplomsko delo

Opis: SEPA (Single Euro Payment Area) oz. enotno območje plačil v evrih je območje znotraj Evrope, kjer potrošniki, podjetja in drugi gospodarski subjekti lahko izvajajo in prejemajo plačila v evrih, neodvisno ali gre za plačilni promet znotraj nacionalnih meja ali čezmejni plačilni promet, pod istimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ne glede na njihovo lokacijo. To pomeni da lahko opravljajo negotovinska plačila malih vrednosti v evrih z enega samega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov, tako preprosto, učinkovito in varno, kot opravljajo plačila znotraj svoje države. SEPA ima močan učinek na znižanje bančnih provizij in spremembe operativnih stroškov ponudbene in povpraševalne strani, pri čemer se lahko ti učinki precej razlikujejo glede na naklonjenost do SEPA s strani vseh deležnikov. Učinki SEPA so namreč odvisni od intenzivnosti investicij v vzpostavitev SEPA ter od strategij uvajanja in sprejemanja SEPA s strani ponudnikov in uporabnikov plačilnih storitev. Ključno vlogo pri kreiranju SEPA ima seveda bančna industrija, ki z ustreznimi vlaganji vzpostavi nove plačilne sisteme. Vendar pa je uspešnost projekta SEPA v enaki meri odvisna od naklonjenosti uporabnikov plačilnih storitev do SEPA, ki ključno vplivajo na končni neto SEPA učinek za celotni trg in tržno upravičenost uvajanja SEPA. Nizka naklonjenost do SEPA na povpraševalni strani je pogosto posledica pomanjkanja zavedanja o možnih koristih SEPA in njeni pomembnosti za trg kot celoto. Zato je osveščanje teh deležnikov pomembna naloga evropskih regulatorjev.
Ključne besede: enotno območje plačil v evrih, čezmejna plačilna transakcija, Evropska unija, Evropska komisija, Uredba 2560/2001, Direktiva o plačilnih storitvah, Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropski svet za plačila, mednarodna številka bančnega računa (IBAN), bančna identifikacijska koda (BIC), standardi UNIFI, STEP2, klirinško poravnalni mehanizmi SEPA, vse-evropska avtomatska klirinška hiša (PE-ACH), dodatne opcijske storitve, kreditno plačilo SEPA, direktna obremenitev SEPA, kartični okvi
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 1813; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (6,39 MB)

8.
MONETARNA POLITIKA EVROPSKE CENTRALNE BANKE V ČASU FINANČNE KRIZE
Bojana Kern, diplomsko delo

Opis: Po nastanku izrednih gospodarskih in finančnih razmer na področju EMU redni ukrepi ECB niso več zadostovali za stabiliziranje nastalih razmer. Za izhod iz ekonomske monetarne krize je bilo potrebno uvesti začasne izredne ukrepe, s katerimi je ECB poskušala spodbuditi delovanje medbančnega trga v euroobmočju. Zaradi kreditnega krča med gospodarsko finančno krizo in zaradi nezadostnega financiranja gospodarstva je prišlo do zmanjšanja agregatnega povpraševanja in posledično do zmanjšanja gospodarske rasti. Poleg neomejene likvidnosti, sta bila ključnega pomena uvedba možnosti odkupa kritih državnih in zasebnih obveznic v območju z eurom in ponovna vzpostavitev operacij refinanciranja v dolarjih, v dogovoru z nekaterimi centralnimi bankami. Z ukrepi je bilo zagotovljeno zniževanje ključne obrestne mere in zniževanje dolgoročnih obrestnih mer na denarnem trgu. Ključne obrestne mere so se od začetka krize postopno zniževale in so bile v maju 2009 znižane na zgodovinsko najnižjo raven 1%. ECB ni želela še naprej zniževati obrestne mere in tvegati, da bi se ujela v likvidnostno past. Zaradi kriznih razmer finančnih trgov so bile za področju likvidnostne regulative že napovedane spremembe in vpeljava strožjih nadzornih kriterijev. Poleg novih likvidnostnih kazalnikov bo regulator v bodoče zahteval tudi dodatna poročila »monitoring tools« za kontrolo in analizo, v katera bodo vključeni likvidnostni razmiki, struktura oziroma koncentracija virov, razpoložljiva in bremen prosta sredstva, primerna za zavarovanje in LCR po pomembnih valutah. S pravili Basel III, ki bodo začela veljati 2013 in bodo v celoti stopila v veljavo leta 2019, se zvišuje tudi kapitalska ustreznost bank. V nekaterih državah je bil že uveden tudi posebni davek na bilančno vsoto bank. Za ustrezno rešitev iz finančne krize in preprečitev nastanka novih, bo potrebno zagotoviti evropsko finančno regulacijsko in fiskalno reformo. Evropska unija je vzpostavila preventivni meddržavni mehanizem, ki se sproži ob morebitni fiskalni in dolžniški krizi članic, vendar to ne zadošča. Za preprečitev podobnih kriz bi bilo v bodoče smiselno vzpostaviti dvosteberni sistem, po katerem bi ECB z obrestno mero še vedno uravnavala inflacijo, za zagotovitev finančne stabilnosti pa bi uporabila delež posojila, odobrenega na podlagi hipotekarnih obveznic, in kazalnike solventnosti bank. Učinek ukrepa bi bil podoben kot izredni ukrep ECB v času finančne krize, s katerim zagotavlja neomejeno likvidnost na bančnem trgu, ob sočasni uporabi obrestne mere za vzdrževanje makroekonomskih ciljev. V začetku aprila 2011 bo Svet ECB predvidoma zvišal temeljno obrestno mero in predstavil strategijo postopnega umikanja izrednih ukrepov, ki so bili sprejeti v času svetovne finančne krize za povečanje likvidnosti v finančnem sistemu euroobmočja. Umik kriznih ukrepov bo po predvidevanjih postopen.
Ključne besede: Evropska centralna banka, finančna monetarna kriza, izredni ukrepi v času krize, ključna obrestna mera, euroobmočje, izhodna strategija umikanja izrednih ukrepov.
Objavljeno: 04.07.2011; Ogledov: 2451; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (770,30 KB)

9.
IZPOLNJEVANJE KONVERGENČNIH KRITERIJEV V PRIDRUŽENIH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE
Jan Tratnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Maastrichtski konvergenčni kriteriji so dobili ime po pogodbi o Evropski uniji iz leta 1992. V bistvu gre za štiri konvergenčne kriterije, saj javnofinančni položaj merimo z dvema meriloma (javnofinančni dolg in javnofinančni deficit). Kriterije delimo na tri monetarne in dva fiskalna kriterija. Monetarni kriteriji so: inflacija, devizni tečaji in obrestne mere. Fiskalna kriterija sta: javnofinančni dolg in javnofinančni deficit. Svetovna gospodarska kriza je predvsem po letu 2008 imela velik vpliv na oblikovanje in izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev v državah članicah EU. S tem delom diplomskega seminarja smo želeli raziskati, kako države, ki niso članice EU in to želijo v kratkem postati, izpolnjujejo konvergenčne kriterije. Če želijo države prevzeti evro je smotrno, da se še preden vstopijo v EU skušajo izpolnjevati kriterije, saj jim to omogoča lažje in hitrejše vključevanje v evropsko integracijo oziroma prevzem skupne valute. V naši analizi Islandija ne izpolnjuje prav nobenega konvergenčnega kriterija. Za razliko od Islandije pa Makedonija nima nobenih težav pri izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev in izpolnjuje prav vse tri kriterije. Hrvaška in Turčija izpolnjujeta po dva kriterija. Prva ne izpolnjuje kriterija glede javnofinančnega deficita, druga pa ne izpolnjuje kriterija glede inflacije.
Ključne besede: Optimalno valutno območje, Ekonomska in monetarna unija, evro, Evropska centralna banka, maastrichtski konvergenčni kriteriji, inflacija, javnofinančni dolg, javnofinančni deficit
Objavljeno: 28.11.2011; Ogledov: 1903; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (931,38 KB)

10.
STRES TESTI V BANČNEM SEKTORJU
Mateja Županek, 2011, diplomsko delo

Opis: Banke kot najstarejša finančna institucija skrbijo za finance svojih komitentov. Skrbeti morajo tudi za finančno stabilnost bančnega sistema države, ker je pomemben za narodno gospodarstvo. V skladu z zakonom, ki določa iz česa se banka lahko financira in kako mora poslovati, banke skrbijo, da nemoteno poslujejo in omogočajo svojim komitentom posle ki jih nudijo. Kadar pa banka ne more vplivati na zunanje šoke, ki so jih nenamerno povzročile tuje banke in imajo vpliv na celoten sistem, mora imeti vsaka banka kapital s katerim pokrije tveganja, ki so že vnaprej znana. Za ugotavljanje ali bo banka preživela v naslednji krizi se uporabljajo tako imenovani stres testi. Stres teste delimo na makro stres teste in na mikro stres teste. Makro stres testi, so tisti stres testi v katero je vključen celoten bančni sistem. Makro stres teste uporablja tudi evropska centralna banka in rezultate teh stres testov za leto 2010 in 2011 sem uporabila tudi v diplomskem seminarju, kjer sem jih na kratko razložila in analizirala. Izpostavila sem dve banki, in sicer Novo ljubljansko banko d.d., ki je naša slovenska banka in špansko banko Grupo BBVA. Banki se glede na obsežnost poslovanja in velikost razlikujeta, vendar tisti parameter, ki je za nas pomemben ne vključuje teh razlik. Nato sem še analizirala Novo Ljubljansko banko glede na leto 2010 in 2011 in sem prišla do ugotovitve, da je zadnja kriza kar krepko vplivala na poslovanje banke in da bo morala banka sprejeti ukrepe, da bo pri naslednjem šoku lahko nemoteno poslovala. Pri pisanju sem prišla do ugotovitev, da so stres testi tisto orodje, ki banke lahko pripravi na takšne in drugačne šoke in jim pokaže. Kje so najbolj ranljivi in kaj morajo ukreniti, da se poslovanje ne bo bistveno spremenilo. Drugi stres testi so mikro stres testi, ki so javnosti nedostopni. Kot smo na začetku zapisali, so banke najstarejše finančne institucije in skrbijo za finančno stabilnost države.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: banka, centralna banka, poslovna banka, finančna stabilnost, bančni sistem, načela financiranja, pravila financiranja, stres testi, makro stres testi, mikro stres testi.
Objavljeno: 13.12.2011; Ogledov: 1942; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (218,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici