Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Centralna banka je glavna in neodvisna finančna institucija, ki jo ima vsaka država, zato lahko posledično trdimo, da gre za najpomembnejšo finančno institucijo v državi. Zaradi svoje pomembnosti pa centralne banke s svojimi izjavami lahko vplivajo na stanje na finančnem trgu. Glavna naloga centralne banke je, da skrbi za stabilnost gospodarstva države in ga krepi tako, da lahko gospodarstvo raste iz dneva v dan. Centralna banka tudi regulira ponudbo denarja in dostopnost kreditov, ima tudi regulativno funkcijo do določene mere. V letu 2020 pa nas je pretresla novica o pandemiji covid-19, ki ga je 11. marca razglasila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Gre za novi koronavirus, poimenovan SARS-Cov-2, ki je hud akutni respiratorni sindrom in lahko povzroči resne bolezni. Države v euroobmočju so v ta namen sprejele vrsto ukrepov, da bi preprečile širjenje bolezni. Ena izmed teh ukrepov je bila samoizolacija ljudi in pa ustavitev proizvodnih in poslovnih dejavnosti, kar pa je vodilo k padcu gospodarstva v euroobmočju. V tem letu je v prvi polovici gospodarska aktivnost upadala zaradi ukrepov za omejitev gibanja in povečane nenaklonjenosti tveganju. V drugi polovici pa se je aktivnost nekako stabilizirala ob pomoči močnega in koordiniranega odziva denarne in javnofinančne politike. ECB je v tem času zrahljala naravnanost denarne politike s nabori ukrepov. S tem je nekako preprečila negativen vpliv pandemije v euroobmočju. Angleška centralna banka Bank of England, je v času pandemije znižala obrestno mero na 0,25 odstotka. Za ta ukrep se je banka odločila zato, saj je s tem želela omejiti posledice pandemije, medtem pa je ameriška centralna banka Federal Reserve začela s povišanjem obrestnih mer, in sicer za 0,75 odstotka na 2,25 do 2,50 odstotka. Švedska centralna banka Sveriges Riksbank pa je poleg zniževanju obrestnih mer za banke, dala poudarek na nakupih vrednostnih papirjev, kjer je cilj olajšati dobavo kreditov in ublažiti gospodarstvo.
Ključne besede: centralna banka, tveganje, pandemija SARS-Covid-19, ukrepi, bančni sistem, pravne podlage.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (888,27 KB)

Opis: V diplomskem projektu je obravnavan pomen kriptovalut in digitalnih valut. Kriptovalute so učinkovit in transparenten plačilni sistem naše prihodnosti s pomočjo katerih lahko odpravimo številne pomankljivosti denarja. Centralne banke po potrebi pošiljajo v obtok večje količine denarja, FIAT valut, kar lahko pripelje do razvrednotenja vrednosti valut in posledično inflacije. Večina verjame, da s pomočjo kriptovalut rešimo takšne težave, saj kriptovalut ni mogoče tiskati, počasi dobivajo status hranilcev vrednosti in za mnoge predstavljajo zanimivo obliko naložbe z velikim potencialom rasti. Klasične FIAT valute so valute držav kot je npr. EUR, USD, HRK, ipd in so vezane na določeno geografsko območje ter so centralizirane in nadzorovane s strani finančnih institucij, borz in bank znotraj posamezne države. ECB (Evropska centralna banka) razmišlja o uvedbi digitalnega evra. Kriptovalute so spodbudile države po svetu na ustvarjanje lastnih digitalnih valut, substitutov fizičnemu denarju, saj verjamejo, da bi s pomočjo centralnobančne digitalne valute lahko razvili fleksibilen, standardiziran in učinkovit način plačevanja. O digitalizaciji lastne valute razmišlja vse več svetovnih bank, nekatere so že uvedle lastno digitalno valuto, kot je Bahamska banka s peščenim dolarjem. Kitajska centralna banka prav tako resno razmišlja o uvedbi digitalnega juana, kot tudi švedska centralna banka o uvedbi digitalne krone. Centralne banke želijo uvesti digitalne valute komplementarne gotovini in tako spodbuditi digitalizacijo gospodarstva. Digitalizacija valute lahko pripomore k digitalni preobrazbi finančnih storitev, ki lahko vodi k boljšim in cenejšim transakcijam ter lažjemu pristopu denarja.
Ključne besede: : kriptovalute, bitcoin, centralna banka, centralno bančna digitalna valuta, digitalni evro
Objavljeno v DKUM: 14.07.2022; Ogledov: 1297; Prenosov: 255
Celotno besedilo (870,04 KB)

Opis: Razglasitev COVID-19 pandemije je presenetila tako svetovna gospodarstva kot finančne trge ter povzročila eno izmed največjih zdravstvenih, socialnih ter gospodarskih kriz v zadnjem stoletju. Zgornjo trditev potrjuje tudi v delu predstavljeni novi sestavljen kazalnik sistemskega stresa (New CISS), ki se je v času COVID-19 krize že približal nivoju iz času globalne finančne krize iz leta 2008. Kot odziv na izredne razmere v gospodarstvu je Evropska centralna banka nadgradila ter dodatno razširila svoje že obstoječe instrumente denarne politike ter uvedla nov 1850 milijard EUR vreden izredni program nakupa vrednostnih papirjev za čas pandemije (PEPP), katerega namen je predvsem izravnati negativni vpliv pandemičnega šoka za transmisijski mehanizem denarne politike ter preprečiti resna finančna tveganja za evroobmočje. Pričujoče delo posledično analizira nestandardne ukrepe denarne politike, ki jih je ECB sprejela od začetka COVID-19 krize ter preučuje vpliv sprejetja novega izrednega programa nakupov vrednostnih papirjev za čas pandemije (PEPP) na razmike državnih obveznic ter finančne razmere v evroobmočju. V zadnjem poglavju se delo osredotoča še na tri možne scenarije razvoja v prihodnosti, ki jih bo morebiti deležna ECB ter hkrati predstavi potencialne izzive za centralno bančništvo. Rezultati kažejo, da se je Evropska centralna banka na zdravstveni, socialni in gospodarski šok COVID-19 krize odzvala z odločnimi ukrepi in s svojimi obsežnimi nakupi sredstev še vedno zagotavlja likvidnost bančnemu sistemu ter ugodno financiranje realnemu gospodarstvu. Vendar pa je en od najbolj zaskrbljujočih rezultatov tega dela dejstvo, da so se kot rezultat spodbujevalnih politik nekatere države že tako zadolžile, da so presegle 100% prag zadolženosti BDP-ja, kar jih uvršča med visoko zadolžene države. Številni avtorji so zato mnenja, da so programi nakupov vrednostnih papirjev morda zelo učinkovit instrument denarne politike ECB v časih izjemne finančne nestabilnosti na trgih, ko pa se stanje na trgih začne izboljševati pa to morda ni več najboljši način za izhod iz le-te, saj povečuje dolžniška bremena, ki pa lahko ogrozijo vzdržno stanje gospodarstev.
Ključne besede: Denarna politika, Evropska centralna banka, denarni instrumenti, obrestne mere, inflacijsko ciljanje, oblikovanje politike.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 1427; Prenosov: 319
Celotno besedilo (2,47 MB)

Opis: Osrednja tema magistrske naloge se nanaša na pomen in meje neodvisnosti Evropske centralne banke (odslej ECB). Neodvisnost ECB je za njeno delovanje ključnega pomena.Temeljna akta, ki vsebujeta določbe o neodvisnosti ECB, sta Pogodba o delovanju Evropske unije (odslej PDEU) in Protokol (št. 4) o statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (odslej Protokol št. 4). ECB je bila med institucije Evropske unije (odslej EU) uvrščena z Lizbonsko pogodbo, ki je stopila v veljavo 1. decembra 2009, s čemer se je poudarila pravna narava ECB. V skladu s strukturo delovanja ECB razlikujemo med petimi vrstami neodvisnosti, ki jih analiziram v magistrski nalogi: institucionalno neodvisnostjo, osebno neodvisnostjo, funkcionalno in operativno neodvisnostjo, finančno in organizacijsko neodvisnostjo ter pravno neodvisnostjo. Kljub neodvisnosti, ki jo uživa ECB, pa se ne more izogniti odgovornosti povezani z njenim delovanjem in izvajanjem nalog. V povezavi z neodvisnostjo ECB je potrebno razumeti tudi vlogo nacionalnih centralnih bank držav članic EU, ki skupaj z ECB tvorijo Evropski sistem centralnih bank (odslej ESCB). Neodvisnost ECB se namreč prenaša tudi na nacionalne centralne banke držav članic EU, spoštovanje neodvisnosti nacionalnih centralnih bank pa je določeno tudi v nacionalnih zakonodajah držav članic EU. Neodvisnost nacionalne centralne banke je tudi pogoj za vstop države članice EU v ekonomsko in monetarno unijo. Osrednji del magistrske naloge obravnava meje neodvisnosti ECB. ECB je namreč, z namenom ohranjanja neodvisnosti in pravilnega delovanja, nosilka določenih privilegijev in imunitet, ki jih ureja Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah EU (odslej Protokol št. 7). ECB je neodvisna samo v obsegu in za namen, ki jih določajo veljavni predpisi EU in je podvržena sodnemu nadzoru Sodišča EU ter Evropskega računskega sodišča. Ker se vprašanje neodvisnosti v praksi pogosto pojavlja, v tem delu magistrske naloge izpostavljam zadnje odmevnejše primere, ki obravnavajo vprašanje neodvisnosti: zadeva Komisija proti ECB (C-11/00), zadeva Gauweiler (C-62/14) in zadeva Rimšēvičs (združeni zadevi C-202/18 in C-238/18). Pomembno vlogo pri omejevanju neodvisnosti na ravni EU ima tudi Evropski urad za boj proti goljufijam (odslej OLAF). Ne omejuje pa se samo neodvisnost ECB, ampak v skladu z zakonodajo posameznih držav članic EU tudi neodvisnost nacionalnih centralnih bank. V zadnjem delu magistrske naloge analiziram primer iz prakse, ki vključuje Banko Slovenije. Ta je bila leta 2016 predmet nacionalne preiskave, v kateri so med drugim zasegli dokumente in računalniško opremo ECB brez njene predhodne odobritve. Na podlagi tega je bila Sloveniji očitana kršitev člena 2 Protokola št. 7 in kršitev načela lojalnega sodelovanja, v skladu s katerim se države članice EU in EU ter posledično njene institucije medsebojno spoštujejo in pomagajo pri opravljanju svojih nalog. Pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe leta 2009 so se pojavljali številni pomisleki kako bo nov status ECB vplival na njeno neodvisnost, vendar se je ta ohranila v najboljši možni meri. K temu v veliki meri pripomorejo privilegiji in imunitete, vendar samo v obsegu in za namene opravljanja nalog ECB. Sodišče EU se je v preteklosti z vprašanjem neodvisnosti ECB že ukvarjala, v prihodnje pa se bo do njega najverjetneje opredelila tudi v postopku proti Sloveniji, ki se je januarja 2019 začel pred Sodiščem EU ter je z vidika posega v neodvisnost in imunitete ECB ter nacionalnih centralnih bank velikega pomena.
Ključne besede: Evropska centralna banka in Lizbonska pogodba, neodvisnost Evropske centralne banke, odgovornost Evropske centralne banke, meje neodvisnosti Evropske centralne banke, privilegiji in imunitete Evropske centralne banke
Objavljeno v DKUM: 14.10.2019; Ogledov: 1639; Prenosov: 321
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Finančna kriza je odličen primer, s katerega smo se naučili, kako hitro se lahko razširijo negativni vplivi iz ene države v drugo in kakšno razdejanje lahko to pusti za sabo. Z namenom, da se zgodba ne bi več ponovila, se je junija 2012 Evropski svet odločil prekiniti začarani krog med bankami in državami in naznanil prihod bančne unije. Ta je zaživela 4. novembra 2014 z vzpostavitvijo prvega stebra bančne unije, ki je enotni mehanizem nadzora. V prvem poglavju diplomskega seminarja je predstavljen opis področja ter namen, cilji in hipoteze raziskave. V nadaljevanju sem raziskala, kako je sestavljena bančna unija, kakšni so njeni cilji, kaj zajema delovanje posameznega stebra bančne unije in na kašnem temelju sta bila utemeljena. V tretjem poglavju sem se podrobneje posvetila enotnemu mehanizmu nadzora kot prvemu stebru bančne unije. Raziskala sem, kako se delijo nadzorniške naloge, kakšna je organizacijska struktura in vloga Evropske centralne banke ter kako je potekala izvedba celovite ocene. V četrtem poglavju sem predstavila, kakšni so bili odzivi, kritike in predlogi strokovnjakov ob vzpostavitvi bančne unije. V zadnjem poglavju pa sem raziskala, kako je z dogajanjem na slovenskih tleh. Posvetila sem se slovenskim sistemskim bankam, predvsem Novi Kreditni banki Maribor in Novi ljubljanski banki, ki sta tudi sodelovali v stresnih testih.
Ključne besede: Evropska centralna banka, bančna unija, stresni testi, enotni mehanizem nadzora, sistemsko pomembna banka, nacionalni pristojni organi
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1627; Prenosov: 153
Celotno besedilo (851,39 KB)