| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Monetarna politika Evropske centralne banke v času pandemije covid-19
Igor Fabjan, 2023, diplomsko delo

Opis: Pandemija covida-19 je bila zdravstvena kriza, ki je grozila, da se bo hitro spremenila še v gospodarsko krizo. Evropska centralna banka (ECB) se je na začetku krize v letu 2020 odzvala z ukrepi, ki so omogočili ohranitev likvidnosti bank in vzdrževanje nizke inflacijske stopnje. Trg dela je bil zaradi pretrganja nabavnih verig in restriktivnih zdravstvenih ukrepov moten ter so ga poskušale regulirati vlade prizadetih držav. Zaradi povečanih izdatkov so se pojavili primanjkljaji v državnih proračunih ter se je hkrati poslabšala likvidnost podjetij in bank. Svet ECB je predlagal nadaljevanje izvajanja standardnih operacij monetarne politike s politiko nizkih ključnih obrestnih mer. Kot enega dodatnih ciljev so definirali tudi visoko likvidnost. Z operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (LTRO), ciljno usmerjenimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO), izrednimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (PELTRO) in programi nakupa vrednostnih papirjev (APP in PEPP) je ECB uspešno zagotovila potrebno likvidnost Evrosistema brez posledičnega vpliva na povečevanje inflacije. Letna stopnja inflacije v letih 2020 in 2021 ni bila visoka, se je pa povišala v letu 2022. Monetarna politika ECB ni bila kriva za povečanje inflacije, saj je bil glavni generator višje inflacije dvig cen energentov, kovin, barvnih kovin in hrane kot posledica vojne v Ukrajini in motenih dobavnih poti. Čeprav smo v nalogi največ pozornosti namenili ukrepom ECB v času COVID-19, pa smo proučili tudi ukrepe ECB v času finančne krize leta 2008 in te ukrepe primerjali z ukrepi v času pandemije covida-19. Ugotovili smo, da je bilo delovanje ECB od leta 2020 do leta 2022 mnogo izrazitejše. Kombinacija uporabljenih ključnih obrestnih mer ob velikosti in raznolikosti ukrepov je bila ustrezna za dosego dobre likvidnosti in ustrezne inflacijske stopnje. V letu 2022 je bila razlika med inflacijsko stopnjo in ključnimi obrestnimi merami že zelo velika ter je ECB začela septembra 2022 dvigovati ključne obrestne mere. Sprememba ključnih obrestnih mer pa ni posledica zgrešenih odločitev vodenja monetarne politike v času pandemije covida-19. V letu 2023 se inflacija znižuje, vendar še ne bo dosegla načrtovanih 2 % letno. ECB je v letu 2023 nadaljevala z dvigi ključnih obrestnih mer.
Ključne besede: Evropska centralna banka, EMU, monetarna politika, pandemija COVID-19, globalno finančno kriza
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 476; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
Centralnobančna digitalna valuta
Davor Aždajić, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu je obravnavan pomen kriptovalut in digitalnih valut. Kriptovalute so učinkovit in transparenten plačilni sistem naše prihodnosti s pomočjo katerih lahko odpravimo številne pomankljivosti denarja. Centralne banke po potrebi pošiljajo v obtok večje količine denarja, FIAT valut, kar lahko pripelje do razvrednotenja vrednosti valut in posledično inflacije. Večina verjame, da s pomočjo kriptovalut rešimo takšne težave, saj kriptovalut ni mogoče tiskati, počasi dobivajo status hranilcev vrednosti in za mnoge predstavljajo zanimivo obliko naložbe z velikim potencialom rasti. Klasične FIAT valute so valute držav kot je npr. EUR, USD, HRK, ipd in so vezane na določeno geografsko območje ter so centralizirane in nadzorovane s strani finančnih institucij, borz in bank znotraj posamezne države. ECB (Evropska centralna banka) razmišlja o uvedbi digitalnega evra. Kriptovalute so spodbudile države po svetu na ustvarjanje lastnih digitalnih valut, substitutov fizičnemu denarju, saj verjamejo, da bi s pomočjo centralnobančne digitalne valute lahko razvili fleksibilen, standardiziran in učinkovit način plačevanja. O digitalizaciji lastne valute razmišlja vse več svetovnih bank, nekatere so že uvedle lastno digitalno valuto, kot je Bahamska banka s peščenim dolarjem. Kitajska centralna banka prav tako resno razmišlja o uvedbi digitalnega juana, kot tudi švedska centralna banka o uvedbi digitalne krone. Centralne banke želijo uvesti digitalne valute komplementarne gotovini in tako spodbuditi digitalizacijo gospodarstva. Digitalizacija valute lahko pripomore k digitalni preobrazbi finančnih storitev, ki lahko vodi k boljšim in cenejšim transakcijam ter lažjemu pristopu denarja.
Ključne besede: : kriptovalute, bitcoin, centralna banka, centralno bančna digitalna valuta, digitalni evro
Objavljeno v DKUM: 14.07.2022; Ogledov: 1237; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (870,04 KB)

3.
Vzroki pregrevanja gospodarstev in protiukrepi ekonomske politike
Luka Bele Pavić, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo vzroke za nastale finančne krize skozi zgodovino, povezanost gospodarskih in finančnih ciklov, kako jih definiramo, ter grafično prikažemo. Zadnja finančna kriza, katera se je začela s padcem investicijske banke Lehman Brothers 2007, je razkrila številne pomanjkljivosti v regulaciji tako investicijskih kot poslovnih bank. S tem namenom se je na evropski ravni vzpostavila nova oblika nadzora, to je makrobonitetni nadzor. V našem delu opišemo orodja makrobonitetne politike in njihovo delovanje za posamezne dejavnike bančnega sistema. Preverimo povezanost med makrobonitetno politiko ter monetarno, kako se dopolnjujeta in izključujeta. Pri postavljanju novih nadzornih orodij bodisi raznih blažilnikov ali omejitev, je izrednega pomena poznavanje tako poslovnih, kot tudi finančnih ciklov, katerih gibanje nam pove kakšne bodo razmere v prihodnje, zato jih podrobneje definiramo. Preučimo katere protiukrepe je sprejela Banka Slovenije, ter ali so pričakovanja glede učinkov bila uresničena. Za to uporabimo razne prej določene kazalnike.
Ključne besede: Finančni cikel, makrobonitetna politika, pregrevanje, gospodarstvo, centralna banka.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 677; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (731,63 KB)

4.
Vloga denarne politike Evropske centralne banke v času COVID-19 krize
Karin Šteiner, 2021, magistrsko delo

Opis: Razglasitev COVID-19 pandemije je presenetila tako svetovna gospodarstva kot finančne trge ter povzročila eno izmed največjih zdravstvenih, socialnih ter gospodarskih kriz v zadnjem stoletju. Zgornjo trditev potrjuje tudi v delu predstavljeni novi sestavljen kazalnik sistemskega stresa (New CISS), ki se je v času COVID-19 krize že približal nivoju iz času globalne finančne krize iz leta 2008. Kot odziv na izredne razmere v gospodarstvu je Evropska centralna banka nadgradila ter dodatno razširila svoje že obstoječe instrumente denarne politike ter uvedla nov 1850 milijard EUR vreden izredni program nakupa vrednostnih papirjev za čas pandemije (PEPP), katerega namen je predvsem izravnati negativni vpliv pandemičnega šoka za transmisijski mehanizem denarne politike ter preprečiti resna finančna tveganja za evroobmočje. Pričujoče delo posledično analizira nestandardne ukrepe denarne politike, ki jih je ECB sprejela od začetka COVID-19 krize ter preučuje vpliv sprejetja novega izrednega programa nakupov vrednostnih papirjev za čas pandemije (PEPP) na razmike državnih obveznic ter finančne razmere v evroobmočju. V zadnjem poglavju se delo osredotoča še na tri možne scenarije razvoja v prihodnosti, ki jih bo morebiti deležna ECB ter hkrati predstavi potencialne izzive za centralno bančništvo. Rezultati kažejo, da se je Evropska centralna banka na zdravstveni, socialni in gospodarski šok COVID-19 krize odzvala z odločnimi ukrepi in s svojimi obsežnimi nakupi sredstev še vedno zagotavlja likvidnost bančnemu sistemu ter ugodno financiranje realnemu gospodarstvu. Vendar pa je en od najbolj zaskrbljujočih rezultatov tega dela dejstvo, da so se kot rezultat spodbujevalnih politik nekatere države že tako zadolžile, da so presegle 100% prag zadolženosti BDP-ja, kar jih uvršča med visoko zadolžene države. Številni avtorji so zato mnenja, da so programi nakupov vrednostnih papirjev morda zelo učinkovit instrument denarne politike ECB v časih izjemne finančne nestabilnosti na trgih, ko pa se stanje na trgih začne izboljševati pa to morda ni več najboljši način za izhod iz le-te, saj povečuje dolžniška bremena, ki pa lahko ogrozijo vzdržno stanje gospodarstev.
Ključne besede: Denarna politika, Evropska centralna banka, denarni instrumenti, obrestne mere, inflacijsko ciljanje, oblikovanje politike.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 1347; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

5.
Finančne panike 17. in 19. stoletja - primerjalna analiza Velike Britanije, Nemčije, Francije in Nizozemske : magistrsko delo
Andrej Kovačič, 2018, magistrsko delo

Opis: Finančne panike in krize so se pojavljale že skozi zgodovino, vendar pa so se v 17. stoletju z vedno večjimi vplivi centralne banke te samo stopnjevale. Že tekom 18. in 19. stoletja so finančni mehurčki postajali vedno večji in kompleksnejši, saj so vlade s posegi v trg povzročile večja izkrivljanja, ki so vodila do neželenih posledic. Prav tako se je s pojavom prve finančne krize v Sveto rimskem cesarstvu začela doba finančnih mehurčkov, ki so sčasoma postajali vedno bolj intenzivni. Šele v 18. stoletju so se kot posledica čim večjih vplivov centralnih bank na gospodarstvo panike začele pojavljati ciklično in so s tem povzročile nasprotne iniciative pri ljudeh, te pa so vplivale na nastanek mehurčkov, ki so nato s pokom povzročili strašne posledice na gospodarstvu. Čeprav centralne banke niso bile edine, ki so prispevale k finančnim zlomom, so pa igrale kar pomembno vlogo. V 19. stoletju se je k polnjenju mehurčkov pridružila še vlada. Predvsem z različno zakonodajo, ki je imela neželene učinke in je pripomogla k resnosti finančnih težav analiziranih držav. Menimo pa, da bi lahko preprečili resnost in intenzivnost panik ter recesij tako, da bi omejili oziroma ukinili centralno banko, ki te mehurčke ustvarja. Že skozi zgodovino so centralne banke s svojo politiko enostavnega denarja (easy money) povzročile gospodarske ekspanzije, ki so nato privedle do buma in na koncu do finančnega zloma. Prav tako pa menimo, da se iz preteklih panik nismo nič naučili, saj ponavljamo iste napake. To je bilo najbolj opazno pri zadnji paniki leta 2008. Da bi zmanjšali intenzivnost panik, predlagamo, da se centralne banke in vlade več ne vmešavajo v gospodarstvo in v primeru recesij ne uporabljajo stimulacijskih programov, ampak pustijo gospodarstvo, da samo okreva. Zato tudi po zadnji recesiji pravega okrevanja ni bilo, ker sta tako banka kot vlada preprečili stečaj bank s slabim finančnim stanjem, kar je slabo vplivalo na okrevanje, ki ga še danes ni.
Ključne besede: magistrska dela, finančna panika, recesija, finančna kriza, borzni zlom, centralna banka
Objavljeno v DKUM: 19.03.2020; Ogledov: 971; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (935,34 KB)

6.
Meje neodvisnosti Evropske centralne banke : magistrsko delo
Hana Kosi, 2019, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema magistrske naloge se nanaša na pomen in meje neodvisnosti Evropske centralne banke (odslej ECB). Neodvisnost ECB je za njeno delovanje ključnega pomena.Temeljna akta, ki vsebujeta določbe o neodvisnosti ECB, sta Pogodba o delovanju Evropske unije (odslej PDEU) in Protokol (št. 4) o statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (odslej Protokol št. 4). ECB je bila med institucije Evropske unije (odslej EU) uvrščena z Lizbonsko pogodbo, ki je stopila v veljavo 1. decembra 2009, s čemer se je poudarila pravna narava ECB. V skladu s strukturo delovanja ECB razlikujemo med petimi vrstami neodvisnosti, ki jih analiziram v magistrski nalogi: institucionalno neodvisnostjo, osebno neodvisnostjo, funkcionalno in operativno neodvisnostjo, finančno in organizacijsko neodvisnostjo ter pravno neodvisnostjo. Kljub neodvisnosti, ki jo uživa ECB, pa se ne more izogniti odgovornosti povezani z njenim delovanjem in izvajanjem nalog. V povezavi z neodvisnostjo ECB je potrebno razumeti tudi vlogo nacionalnih centralnih bank držav članic EU, ki skupaj z ECB tvorijo Evropski sistem centralnih bank (odslej ESCB). Neodvisnost ECB se namreč prenaša tudi na nacionalne centralne banke držav članic EU, spoštovanje neodvisnosti nacionalnih centralnih bank pa je določeno tudi v nacionalnih zakonodajah držav članic EU. Neodvisnost nacionalne centralne banke je tudi pogoj za vstop države članice EU v ekonomsko in monetarno unijo. Osrednji del magistrske naloge obravnava meje neodvisnosti ECB. ECB je namreč, z namenom ohranjanja neodvisnosti in pravilnega delovanja, nosilka določenih privilegijev in imunitet, ki jih ureja Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah EU (odslej Protokol št. 7). ECB je neodvisna samo v obsegu in za namen, ki jih določajo veljavni predpisi EU in je podvržena sodnemu nadzoru Sodišča EU ter Evropskega računskega sodišča. Ker se vprašanje neodvisnosti v praksi pogosto pojavlja, v tem delu magistrske naloge izpostavljam zadnje odmevnejše primere, ki obravnavajo vprašanje neodvisnosti: zadeva Komisija proti ECB (C-11/00), zadeva Gauweiler (C-62/14) in zadeva Rimšēvičs (združeni zadevi C-202/18 in C-238/18). Pomembno vlogo pri omejevanju neodvisnosti na ravni EU ima tudi Evropski urad za boj proti goljufijam (odslej OLAF). Ne omejuje pa se samo neodvisnost ECB, ampak v skladu z zakonodajo posameznih držav članic EU tudi neodvisnost nacionalnih centralnih bank. V zadnjem delu magistrske naloge analiziram primer iz prakse, ki vključuje Banko Slovenije. Ta je bila leta 2016 predmet nacionalne preiskave, v kateri so med drugim zasegli dokumente in računalniško opremo ECB brez njene predhodne odobritve. Na podlagi tega je bila Sloveniji očitana kršitev člena 2 Protokola št. 7 in kršitev načela lojalnega sodelovanja, v skladu s katerim se države članice EU in EU ter posledično njene institucije medsebojno spoštujejo in pomagajo pri opravljanju svojih nalog. Pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe leta 2009 so se pojavljali številni pomisleki kako bo nov status ECB vplival na njeno neodvisnost, vendar se je ta ohranila v najboljši možni meri. K temu v veliki meri pripomorejo privilegiji in imunitete, vendar samo v obsegu in za namene opravljanja nalog ECB. Sodišče EU se je v preteklosti z vprašanjem neodvisnosti ECB že ukvarjala, v prihodnje pa se bo do njega najverjetneje opredelila tudi v postopku proti Sloveniji, ki se je januarja 2019 začel pred Sodiščem EU ter je z vidika posega v neodvisnost in imunitete ECB ter nacionalnih centralnih bank velikega pomena.
Ključne besede: Evropska centralna banka in Lizbonska pogodba, neodvisnost Evropske centralne banke, odgovornost Evropske centralne banke, meje neodvisnosti Evropske centralne banke, privilegiji in imunitete Evropske centralne banke
Objavljeno v DKUM: 14.10.2019; Ogledov: 1587; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

7.
Blockchain tehnologija in vpliv kriptovalut na bančništvo
Luka Golc, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisano delovanje tehnologije blockchain in so predstavljene možnosti njene uporabe v finančnem in nefinančnem sektorju. Osredotočamo se tudi na njeno varnost, ovire in prednosti uporabe. Prav tako je narejena primerjava med bitcoinom in fiat valutami. Od kriptovalut je v magistrskem delu poudarek na bitcoinu. Primerjava se prvenstveno dotika vprašanja, ali je bitcoin lahko prepoznan kot prava valuta in sredstvo za izmenjavo. Opisan je trenutno prevladujoč bančni sistem, njegove prednosti in pomanjkljivosti, opisano je, kako bi lahko kriptovalute nadomestile papirnat denar. Tehnologija blockchain predstavlja revolucijo tako v bančništvu kot na drugih področjih. Kriptovalute imajo potencial spremeniti obstoječi bančni sistem.
Ključne besede: bitcoin, blockchain, kriptovalute, bančni sistem, zlati standard, altcoin, centralna banka
Objavljeno v DKUM: 19.10.2018; Ogledov: 2385; Prenosov: 516
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

8.
PRAVNI VIDIKI NADZORA ECB NAD SLOVENSKIMI SISTEMSKIMI BANKAMI
Patricija Plahuta, 2016, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza je odličen primer, s katerega smo se naučili, kako hitro se lahko razširijo negativni vplivi iz ene države v drugo in kakšno razdejanje lahko to pusti za sabo. Z namenom, da se zgodba ne bi več ponovila, se je junija 2012 Evropski svet odločil prekiniti začarani krog med bankami in državami in naznanil prihod bančne unije. Ta je zaživela 4. novembra 2014 z vzpostavitvijo prvega stebra bančne unije, ki je enotni mehanizem nadzora. V prvem poglavju diplomskega seminarja je predstavljen opis področja ter namen, cilji in hipoteze raziskave. V nadaljevanju sem raziskala, kako je sestavljena bančna unija, kakšni so njeni cilji, kaj zajema delovanje posameznega stebra bančne unije in na kašnem temelju sta bila utemeljena. V tretjem poglavju sem se podrobneje posvetila enotnemu mehanizmu nadzora kot prvemu stebru bančne unije. Raziskala sem, kako se delijo nadzorniške naloge, kakšna je organizacijska struktura in vloga Evropske centralne banke ter kako je potekala izvedba celovite ocene. V četrtem poglavju sem predstavila, kakšni so bili odzivi, kritike in predlogi strokovnjakov ob vzpostavitvi bančne unije. V zadnjem poglavju pa sem raziskala, kako je z dogajanjem na slovenskih tleh. Posvetila sem se slovenskim sistemskim bankam, predvsem Novi Kreditni banki Maribor in Novi ljubljanski banki, ki sta tudi sodelovali v stresnih testih.
Ključne besede: Evropska centralna banka, bančna unija, stresni testi, enotni mehanizem nadzora, sistemsko pomembna banka, nacionalni pristojni organi
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1582; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (851,39 KB)

9.
Izvedeni finančni instrumenti v teoriji in praksi
Sebastjan Pšeničnik, 2016, specialistično delo

Opis: Gospodarstvo v evropskem prostoru in Sloveniji spet prehaja v rast, zato smo se v specialističnem delu odločili širši množici predstaviti izvedene finančne instrumente na enostaven in razumljiv način. Podjetja morajo pri svojem poslovanju najprej prepoznati tveganja, katerim so izpostavljena, nato pa razmišljati, kako jih omejiti oziroma zavarovati. Za namene lažje identifikacije različnih tveganj smo povzeli opredelitve domačih in tujih avtorjev. Banke, podjetja ter ostale organizacije se s sodobnim časom digitalizacije spreminjajo, obvladovanje in spremljava tveganj, priložnosti in nevarnosti, ki so jim izpostavljeni, postajajo vse pomembnejše. Načrtovanje bodočih aktivnosti je eden pomembnejših segmentov poslovanja, saj je čas, v katerem podjetje vstopa na trg z določenim finančnim produktom, odvisen od trenutne cene ter časa zapadlosti. V sklopu raziskovalnega dela je predstavljena raziskava, ki jo izvaja Evropska centralna banka ob pomoči bank udeleženk v evroobmočju. Dodana vrednost raziskave je primerjalno presojanje večletne obravnave denarnega trga z izpostavitvijo izvedenih finančnih instrumentov. Raziskava po našem mnenju potrjuje dejstvo, da izvedeni finančni instrumenti ostajajo pomemben segment bančnega sistema tudi po finančni krizi. Banke so se le dodatno zavarovale proti tveganju poravnave in poleg krovne pogodbe ISDA uvedle še pogodbe CSA (Credit Support Annex), ki predstavljajo izmenjavo kritij glede na odprto pozicijo izvedenih finančnih instrumentov. Tržni potencial za banke in podjetja še vedno predstavljajo izvedeni finančni instrumenti; morebiti za zavarovanje oziroma uravnavanje portfelja poslovanja ali za špekulativni namen pridobitve dodatnega zaslužka.
Ključne besede: izvedeni finančni instrumenti, tveganja, primerjalno presojanje, raziskava, Evropska centralna banka
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 2779; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

10.
ANALIZA VPLIVA UKREPOV INŠTITUCIJ EU NA TRG DRŽAVNIH OBVEZNIC EMU V ČASU GLOBALNE FINANČNE IN DOLŽNIŠKE KRIZE
Gabrijela Konrad, 2016, magistrsko delo

Opis: Že od same ustanovitve Evropske monetarne unije in uvedbe evra kot skupne valute so finančni trgi zanemarjali kreditna tveganja, premalo pozornosti so namenjali makroekonomskim podatkom posamezne države. Vrsto let so se države zadolževale in povečevale javni dolg kljub visokim, nekatere z nevzdržnimi proračunskimi primanjkljaji, s strukturnimi reformami se je odlašalo. Evropska unija je imela postavljena merila in smernice za nadzorovanje javnih financ, vendar brez enotne fiskalne unije nima instrumentov za ukrepanje. Šele v globalni finančni in kasneje dolžniški krizi se je resnost nastale makroekonomske situacije odrazila na razmikih v donosnostih posameznih držav, finančni trgi so se večkrat odzvali panično, zaradi česar je prišlo do pretiranega povišanja razmikov, kar je v nekaterih primerih, celo državam, onemogočilo dostop do finančnih virov na trgu. Potrebni so bili ukrepi institucij EU, na eni strani za rešitev nastalih težav v finančnem sistemu, na drugi strani za rešitev javnih financ posameznih držav. Evropska centralna banka je odigrala največjo vlogo pri posredovanju na trgih, najprej se je na spremenjene razmere odzvala z zniževanjem ključne obrestne mere, kasneje zaradi kreditnega krča še z drugimi nestandardnimi ukrepi monetarne politike. Z neposrednim odkupom vrednostnih papirjev od poslovnih bank je želela povečati kreditno aktivnost. Po začetnih odkupih, ki so dosegali do 10 mrd evrov mesečno, je januarja 2015 trge šokirala z napovedjo odkupov v višini 60 mrd evrov mesečno. V empiričnem delu magistrskega dela je s pomočjo statističnih metod na vzorcu 14 držav evroobmočja in v časovnem obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2015 analiziran učinek napovedi in začetek izvajanja posameznih ukrepov ECB-ja na donosnost in volatilnost 10-letnih državnih obveznic. V analizo zajamemo 6 podvzorcev, vsak je sestavljen iz dveh obdobij, eden zajema prelomni datum, ko se je odvijalo zasedanje Evropske centralne banke, na katerem so bili napovedani pomembni ukrepi in eno obdobje, v katerem ni bilo objav s strani Evropske centralne banke. Volatilnost donosnosti med posameznimi obdobji analiziramo s pomočjo razlike v statistični sredini, s čimer želimo ugotoviti odzivnost donosnosti na ukrepe Evropske centralne banke. Ugotovimo, da napoved nestandardnih ukrepov v večji meri poveča volatilnost donosnosti ter zniža donosnost 10-letnih obveznic evroobmočja, zajetih v vzorec, v primerjavi s standardnimi ukrepi, ki na trgu ne povzročijo šoka. Prihaja pa tudi do razlik med posameznimi državami, na eni strani so države, kjer je volatilnost večja, na drugi strani druge, katerih donosnost ne odreagira v tolikšni meri. V vseh primerih najbolj odreagira donosnost 10-letne nemške državne obveznice.
Ključne besede: makroekonomska neravnovesja, finančni sistem, Evropska monetarna unija, Evropska centralna banka, Evropski sklad za finančno stabilnost, Evropski stabilizacijski mehanizem, nestandardni ukrepi monetarne politike, volatilnost obveznic, donosnost državnih obveznic
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1389; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

Iskanje izvedeno v 3.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici