| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Odkrivanje spolnih zlorab otrok na območju policijske uprave Nova Gorica
Suzana Kranjc, 2020, diplomsko delo

Opis: Otroci so najbolj ranljiva skupina naše družbe. Za zdrav razvoj potrebujejo zaupanje, zaščito in razumevanje, ki naj bi ga otrok pridobil ravno v krogu svoje družine. Žal pa v današnjem času veliko nasilja in različnih zlorab prihaja ravno iz kroga družine. Da bi prepoznali znake, da je otrok zanemarjen, trpinčen, zlorabljen in, da bi lahko ob tem takoj ustrezno odreagirali, je potrebna strokovnost. V diplomskem delu smo se osredotočili ravno na problem prepoznavanja znakov, ravnanj in obnašanja otrok, staršev in drugih, ki nakazujejo na to, da se dogajajo spolne zlorabe. V prvem delu diplomskega dela smo predstavili pomen pojma spolna zloraba otrok in predstavili nekatere oblike in značilnosti spolnih zlorab otrok. Predstavljena je zakonodaja in drugi akti, ki zajemajo obrazložitev za obravnavo kaznivega dejanja Spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let ter pravice in zaščito žrtev tovrstnih kaznivih dejanj. V drugem delu diplomskega dela je predstavljen in obrazložen grafični prikaz obravnavanih kaznivih dejanj Spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, na območju Policijske uprave Nova Gorica, za obdobje med leti 2006 do 2016. Podrobno je predstavljena vloga posameznih strokovnih služb (vrtci, šole, zdravstvo, centri za socialno delo, policija), kjer smo z opravljenimi intervjuji posameznih strokovnih delavcev ugotavljali njihovo usposobljenost za odkrivanje in prepoznavanje znakov spolno zlorabljenega otroka. Iz opravljenih intervjujev s strokovnimi uslužbenci smo ugotovili, da je strokovno znanje pomanjkljivo in bi potrebovali več usposabljanj s področja prepoznavanja znakov spolno zlorabljenih otrok.
Ključne besede: diplomske naloge, spolna zloraba, otroci, policija, odkrivanje, vrtec, šola, center za socialno delo, zdravstvo
Objavljeno: 24.06.2020; Ogledov: 311; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (9,56 MB)

2.
Resocializacija zapornikov pod nadzorom probacijske službe
Minela Smajlović, 2019, diplomsko delo

Opis: Najtežje obdobje za obsojenca je obdobje pred - odpustne faze, ki mu povzroča občutek negotovosti pred zunanjim okoljem, saj ne ve kako ga bo zaradi storjenega kaznivega dejanja, kljub prestani kazni, družba ponovno sprejela, hkrati pa se zaveda, da je vse bližje težko pričakovani svobodi. Sama pot do svobode je dolga, zato se postopek resocializacije obsojenca začne že na samem začetku, torej v predkazenskem postopku, še preden nastopi kazen in se potem nadaljuje tako med prestajanjem kazni kot po prestani kazni v obliki postpenalne pomoči. V celoten postopek resocializacije so vključeni različni strokovni profili: psihologi, sociologi, delovni pedagogi, svetovalci in razne institucije, kot so zdravstvene ustanove in centri za socialno delo. Vsak od naštetih strokovnjakov je imel svojo dolžnost in nalogo, da obsojenca lažje pripravi na življenje v zunanjem okolju v skladu z družbenimi normami in ga hkrati odvrne od povratništva. Skozi celoten postopek strokovne obravnave obsojencev ima zelo pomembno vlogo center za socialno delo. Za resocializacijo obsojencev, ki so obsojeni na pogojne kazni z varstvenim nadzorstvom in tiste, ki bodo kazen odslužili z alternativnimi oblikami kazenskih sankcij izven zaporov, pa v celoti skrbi probacijska služba. Da smo lažje spoznali delovanje in naloge probacijske službe, ki je predmet zaključne naloge, smo v prvem delu kot predmet preučevanja vzeli pod drobnogled postopek resocializacije obsojenca v posameznih fazah strokovne obravnave, nato pa smo preučili probacijo. Ugotovili smo, da je slovenska zakonodaja predhodno že omogočala prestajanje zapornih kazni, vendar ni poznala centralizirane in profesionalne službe, ki skrbi za resocializacijo oseb ki so obsojene na pogojne kazni z varstvenim nadzorstvom in za tiste, ki bodo kazen odslužili z alternativnimi oblikami kazenskih sankcij, kot jo poznajo v tujini. Država je želela z ustanovitvijo probacije doseči vzpostavitev pozitivnih odnosov s storilci in s tem posledično zmanjšati ponovitev kaznivih dejanj, celostno obravnavo obsojene osebe in zmanjšanje prezasedenosti zaporov.
Ključne besede: diplomske naloge, obsojenec, resocializacija, zapor, probacijska služba, center za socialno delo
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 726; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
Pravna vprašanja državnega štipendiranja
Barbara Ploj, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pravna vprašanja državnega štipendiranja. Primarna zakona, ki posegata na področje državnega štipendiranja sta Zakon o štipendiranju in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. V prvem delu diplomske naloge so opredeljeni splošni pojmi, ki se nanašajo na državno štipendijo, kot sta štipendist in štipenditor. Sledi umestitev državne štipendije v sistem socialne varnosti ter razvoj politike državnega štipendiranja v Republiki Sloveniji. Diplomsko delo se nadaljuje z navedbo ostalih možnosti, ki jih imajo dijaki in študentje, da pridobijo katero drugo obliko štipendije ter podrobnejšim opisom namena in funkcije štipendiranja. Osrednji del naloge se nanaša na državno štipendijo, kjer jo podrobneje opisujem in opredeljujem. Obrazložen je postopek, vir financiranja, upravičenci, pogoji za mirovanje štipendijskega razmerja, prenehanje, odvisnost pridobitve od materialnega položaja oseb ter organi, ki sodelujejo v postopku pri uveljavljanju pravice. Ker se v Republiki Sloveniji pripravlja nekaj novosti na področju štipendiranja, sem predstavila tudi ključne novosti, ki jih bo prinesla reorganizacija Centrov za socialno delo ter novela Zakona o štipendiranju, ki bo v veljavo stopila v študijskem letu 2018/2019.
Ključne besede: štipendija, štipendist, sodna praksa, Center za socialno delo, upravni postopek, pravice iz javnih sredstev, socialna varnost
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 921; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

4.
Javna pooblastila centrov za socialno delo in upravni postopek oddaje otroka v rejništvo
Špela Havle, 2017, diplomsko delo

Opis: Centrom za socialno delo so z vrsto zakonov podeljena javna pooblastila iz državne pristojnosti – izvajajo vrsto del in nalog, pri čemer so v ospredju socialnovarstvene storitve; določene aktivnosti, s katerimi se odloča o pravicah in obveznostih ter pravnih koristih v upravnih zadevah, pa so vodene po upravnem postopku. Zakon o splošnem upravnem postopku se v upravnih postopkih pred centri za socialno delo uporablja subsidiarno, ko v področnih zakonih ni urejen poseben upravni postopek. Zaradi narave socialnega dela nastaja konflikt med oblastno funkcijo centrov za socialno delo in osnovnimi nalogami svetovanja in pomoči ljudem, saj se prepletata servisna in izvršilna funkcija centrov za socialno delo. Že vrsto let obstaja soglasje, da odločanje centrov za socialno delo z upravnimi odločbami ni najprimernejše, saj so centri za socialno delo postavljeni v več različnih vlog, ki so si med seboj lahko tudi kontradiktorne, zato se bo tovrstno odločanje prestavilo na pristojna sodišča. Potem ko se je v letu 2016 v splošni in strokovni javnosti zgodil odmeven primer 'koroških dečkov', so se v različnih medijskih nastopih starih staršev dečkov in njunih pravnih predstavnikov na eni strani ter predstavnikov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, centrov za socialno delo in strokovnjakov s področja socialne stroke na drugi strani, so se javno pokazala velika razhajanja v razumevanju in uporabi pravnih predpisov. Izhajajoč iz tega primera smo si zastavili osnovni cilj naše naloge, da proučimo pravno ureditev in prakso pristojnih organov s področja rejništva v Sloveniji ter da opravimo pregled primera 'koroških dečkov'. V raziskavi smo ugotovili, da veljavna zakonodaja na področju rejništva pušča preveč odprtih vprašanj in pravnih praznin, zato v postopkih izvajanja rejniške dejavnosti oziroma izdajanja dovoljenj za izvajanje rejniške dejavnosti prihaja do nezakonite prakse in nejasne ločnice med strokovnim delom in izvajanjem upravnega postopka.
Ključne besede: javno pooblastilo, center za socialno delo, upravni postopek, rejništvo.
Objavljeno: 21.11.2017; Ogledov: 1561; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (530,40 KB)

5.
Postopek odvzema poslovne sposobnosti z analizo aktualne sodne prakse
Anja Majcenič, 2017, magistrsko delo

Opis: Poslovna sposobnost spada med temeljne atribute fizičnih oseb, ki je povezana z vsemi področji posameznikovega življenja in na podlagi katere lahko oseba samostojno sklepa pravne posle, pridobiva pravice in se zavezuje. Veljavna slovenska zakonodaja še vedno predvideva možnost odvzema poslovne sposobnosti, ki radikalno posega v človekovo življenje. Poslovna sposobnost se lahko deloma ali popolnoma odvzame polnoletni osebi, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, ni sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi. Postopek se praviloma začne na predlog upravičenega predlagatelja ali po uradni dolžnosti sodišča. Kadar sodišče v izvedenem postopku ugotovi izpolnjenost pogojev za odvzem poslovne sposobnosti, izda sklep in ga pošlje pristojnemu Centru za socialno delo, ta pa osebo postavi pod skrbništvo in ji določi skrbnika. Oseba s popolno odvzeto poslovno sposobnostjo v pravnem prometu ne more več samostojno nastopati, medtem ko je oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo postavljena v položaj mladoletnika med petnajstim in osemnajstim letom. Centru je v tem primeru omogočena določitev pravnih poslov, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo skleniti samostojno in brez odobritve skrbnika, vendar bi zaradi možnosti prekomernega posega v človekove pravice to moralo storiti že sodišče. Z odvzemom poslovne sposobnosti se globoko poseže v posameznikove osebnostne pravice, zato je v skladu z ureditvami modernih držav nujna odprava odvzema poslovne sposobnosti in prenova področja skrbništva za odrasle osebe. Prve spremembe se obetajo z začetkom veljavnosti Družinskega zakonika, vendar bi bila potrebna celovitejša reforma, na podlagi katere bi država osebam zagotavljala pomoč samo za tista življenjska področja oz. zadeve, kjer bi jo te dejansko potrebovale in ki bi se presojala glede na okoliščine vsakega posameznega primera.
Ključne besede: pravna sposobnost, poslovna sposobnost, popolni odvzem poslovne sposobnosti, delni odvzem poslovne sposobnosti, center za socialno delo, skrbništvo.
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 2618; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (728,44 KB)

6.
Zavarovanje otrokovega premoženja
Eva Pajtler, 2017, diplomsko delo

Opis: Otroci so ena izmed najšibkejših kategorij subjektov prava, zato je potrebna posebna skrb pri varovanju njihovih pravic in koristi. Poleg varstva in vzgoje otroka, je potrebno poskrbeti tudi za zavarovanje vseh drugih otrokovih pravic in koristi, kamor sodijo tudi otrokove premoženjske pravice in koristi. ZZZDR v mnogo členih določa otrokovo korist kot osnovno vodilo za ravnanje v vseh zadevah v zvezi z otrokom. Otrokova korist je pravni standard, torej vrednostni pojem, ki ga je potrebno v vsakem posameznem primeru konkretizirati, glede na dane okoliščine. Starši morajo izvrševati svojo roditeljsko pravico v otrokovo korist, prav tako morajo skrbeti za otrokovo premoženje ter ga upravljati v otrokovo korist. Kadar starši ne upravljajo otrokovega premoženja v otrokovo korist, je potreben poseg pravnega reda. Centri za socialno delo in sodišča nadzorujejo upravljanje otrokovega premoženja in sprejemajo potrebne ukrepe, kadar starši odpovedo. Center za socialno delo lahko od staršev zahteva, da podajo račun o upravljanju otrokovega premoženja, kadar so ogrožene otrokove premoženjske koristi. Od sodišča pa lahko zahteva, da dovoli zavarovanje na premoženju staršev. Center za socialno delo lahko tudi predlaga sodišču, da se postavi starše v položaj skrbnika glede upravljanja otrokovega premoženja. Center za socialno delo lahko postavi mladoletnemu otroku skrbnika za poseben primer ter s tem poskrbi za varstvo otrokovih premoženjskih koristi. Starši smejo odsvojiti ali obremeniti substanco otrokovega premoženja samo s privolitvijo centra za socialno delo. Pri tem se poraja vprašanje, ali je takšna ureditev res v največjo otrokovo korist ali bi bila potrebna drugačna ureditev tega področja. Pristojnosti za sprejemanje ukrepov za zavarovanje otrokovih premoženjskih koristi si delita sodišče in center za socialno delo. Sodišče sprejema ukrepe za zavarovanje otrokovega premoženja v nepravdnem postopku, center za socialno delo pa sprejema te ukrepe v upravnem postopku. Takšna ločenost pristojnosti in različnost postopkov je v nasprotju z osnovnim vodilom otrokove koristi. S pomočjo Centra za socialno delo Ravne na Koroškem in Centra za socialno delo Radlje ob Dravi sem pridobila statistične podatke o sprejetju ukrepov za zavarovanje otrokovega premoženja, katere sem predstavila v diplomskem delu. Praksa centrov za socialno delo kaže, da vsebuje ZZZDR na obravnavanem področju nedodelanosti in pomanjkljivosti. 21. 3 2017 je bil sprejet Družinski zakonik, ki odpravlja pomanjkljivosti in sporno ureditev obravnavanega področja ter zagotavlja večje varovanje otrokove koristi.
Ključne besede: Otrokovo premoženje, otrokova korist, center za socialno delo, kolizijski skrbnik, predznamba zastavne pravice, prepoved odtujitve in obremenitve.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 726; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (695,48 KB)

7.
DIPLOMIRANI ORGANIZATOR – MENEDŽER KOT SODELAVEC SOCIALNEGA DELAVCA PRI PRIPRAVI IN IZVAJANJU POSTOPKA V ZVEZI Z REJNIŠTVOM
Mirjana Ćetković, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Rejništvo je zakonsko organizirano kot začasna oblika varstva tistih otrok, ki ne morejo prebivati v biološki družini z namenom, da se razmere v družini uredijo. V proces rejništva so vpleteni različni akterji, ključno vlogo pa imajo pri tem socialni delavci. V diplomski nalogi je obdelano področje rejništva, predvsem z vidika priprave in izvedbe rejništva ter problematike na področju rejništva. Priprava in izvedba rejništva se nanašata na zakonsko določene naloge države, centrov za socialno delo, strokovnih delavcev ter matične družine. Problematika rejništva pa je obravnavana predvsem glede na preobremenjenost strokovnih delavcev v postopku rejništva, neučinkovitost oziroma učinkovitost centrov za socialno delo ter glede na težave, ki jih izpostavljajo rejniki. V okviru diplomske naloge je izvedena tudi spletna anketa med socialnimi delavci z namenom ugotoviti preobremenjenost socialnih delavcev pri izvedbi postopka rejništva v okviru njihovih delovnih nalog. Socialni delavci so sicer potrdili, da so preobremenjeni, vendar pretirane potrebe po pomoči dodatnih strokovnih sodelavcev niso izrazili. Izpostavljajo sicer pomanjkanje kadra, vendar menijo, da lahko, kljub preobremenjenosti, sami v celoti kakovostno opravijo postopek rejništva. Tako so tudi ocenili, da bi diplomirani organizator – menedžer lahko na tem področju izvajal predvsem dokumentacijska dela, promocijo rejništva, organiziral srečanja in dejavnosti za otroke. Nikakor pa po njihovem mnenju tovrstni kader ne bi mogel izvajati zahtevnejših del, npr. pripravljati starše in otroke na namestitev v rejniško družino ali nameščati otroka v rejniško družino ali oblikovati in izvajati individualne projektne skupine.
Ključne besede: rejništvo, rejnik, socialni delavec, center za socialno delo, preobremenjenost
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 1197; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (782,33 KB)

8.
ZAKONSKA ZVEZA OTROK
Trisha Pajmon, 2016, diplomsko delo

Opis: V nalogi je predstavljena problematika zakonske zveze otrok, s katero se soočamo tudi pri nas. V Sloveniji je zakonska zveza otrok mlajših od 18 let dovoljena, vendar le z dovoljenjem centra za socialno delo in le iz utemeljenih razlogov. Zakonska zveza se mora skleniti s soglasno voljo bodočih zakoncev. Volja mora biti resnična in svobodna, brez prisile. Zato je v nalogi poudarek predvsem na zakonski zvezi otrok, kjer gre za pomanjkanje resnične volje bodočih zakoncev. V nekaterih primerih pa se zakonca poročita zaradi prisile, ki sta jo bila deležna. Zaradi tega je v nalogi tudi poglavje o prisilnih porokah. Prisilne in neprostovoljne poroke pa se včasih zgodijo zaradi običajev in tradicije. Zato je diplomska naloga osredotočena tudi na običaje in tradicijo, predvsem romske skupnosti. Pri prisilnih porokah pa gre lahko za izvršitev kaznivih dejanj, katera so tudi opisana. Veliko vlogo imajo tudi institucije, kot je center za socialno delo, policija in nevladne organizacije. Poudarek je na nevladni organizaciji Društvo Ključ, ki se bori predvsem proti trgovini z ljudmi. V nalogi je tudi ocena razsežnosti otroških porok v Sloveniji, ki jo je podal Inštitut RS za socialno varstvo. Da pa bi bilo število otroških zakonskih zvez manjše, je potrebno ukrepati. In tako so predstavljeni preventivni ukrepi. Prav tako pa so v nalogi predstavljeni tudi kurativni ukrepi, ki so potrebni, ko je žrtev že oškodovana.
Ključne besede: - tradicija - Romi - prisilna poroka - trgovina z ljudmi - Društvo Ključ - otroci - zakonska zveza - Center za socialno delo  
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 795; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
Vloga Rejniškega društva Slovenije v sistemu rejništva
Katja Dunaj, 2016, diplomsko delo

Opis: Sistem rejništva v Sloveniji predstavlja pomemben člen pri zagotavljanju socialne varnosti otrokom, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti v svoji biološki družini. V diplomski nalogi smo najprej opredelili temeljne pojme rejništva kot so matična družina, rejniška družina, rejnik in otrok v rejniški družini, nato pa opisali sistem rejništva v preteklosti. V naslednji fazi smo temeljito preučili Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, vlogo Centra za socialno delo in delovanje Rejniškega društva. Empirični del diplomske naloge se ukvarja z odgovorom na vprašanje, katere aktivnosti Rejniškega društva Slovenije predstavljajo v sistemu rejništva dodano vrednost. S tem namenom smo opravili deset intervjujev z aktivnimi rejnicami, kjer so spregovorile o prednostih in slabostih trenutnega rejniškega sistema, na katerih področjih potrebujejo dodatno pomoč in za katere trenutne rešitve menijo, da so ustrezne. Na podlagi analize zbranih podatkov smo ugotovili, da ima Rejniško društvo pomembno vlogo pri zagotavljanju čim bolj kakovostnega sistema rejništva, saj predstavlja pomemben vezni člen med rejnicami, centri za socialno delo in pristojnim ministrstvom. Rejniško društvo med drugim opozarja stroko na težave v rejništvu, povezuje rejniške družine, izobražuje, informira, nudi psihoterapevtsko pomoč otrokom v rejništvu in se povezuje s šolo. Tako smo zastavili temeljne smernice za delo Rejniškega društva v bodoče, obenem pa tudi centrom za socialno delo ponudili konkretne rešitve za težave, ki nastajajo pri izvajanju rejniške dejavnosti.
Ključne besede: rejništvo, Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, Center za socialno delo, Rejniško društvo Slovenije
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 1176; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

10.
Ovrednotenje programa »Laična pomoč družinam«
Klara Jerebic, 2016, diplomsko delo

Opis: V družinah, kjer člani ne zmorejo izpolnjevati svojih vlog, prihaja do konfliktov in težav, kar lahko ogrozi delovanje celotne družine. Socialno varstvo v Sloveniji poskuša konflikte družin preprečevati in reševati z različnimi programi in ukrepi. Center za socialno delo Ljutomer s pomočjo javnih del izvaja preventivni program Laična pomoč družinam. Gre za svetovalno delo, kjer se pomaga otrokom ter posredno vsej družini. Evalvacija programa Laična pomoč družinam pomaga spoznati, ali program zadovoljuje potrebe družin s težavami. Izvajalcem pomoči na domu in strokovnemu vodstvu omogoči kritičen pogled na svoje delo. Pokažejo se možnosti za izboljšave programa, ki lahko pozitivno vplivajo na njegov nadaljnji potek in reorganizacijo. V diplomski nalogi je predstavljen poskus ovrednotenja programa Laična pomoč družinam. Na podlagi strokovne literature smo določili kriterije in ga ovrednotili z modificiranim Modelom analize virov, postopkov, procesov in izidov, ki ga za socialne programe predlagajo Rode, Rihter in Kobal (2006). Podatki so zbrani z obširno dokumentacijo, konzultacijami, intervjuji in anketiranjem. V evalvacijo so bili vključeni vsi udeleženci programa: strokovno vodstvo, izvajalci, uporabniki in okolje, v katerem poteka. Program Laična pomoč družinam je dober način za preprečevanje socialne ogroženosti otrok. Preventiva je namenjena otrokom in mladostnikom ter dopolnjuje in korigira primarno socializacijo. Družine so s programom večinoma zadovoljne, zato obstaja večje povpraševanje zanj, kot ga CSD Ljutomer lahko zagotovi. Izvajalci pomoči na domu so dejanski nosilci programa. Družini dajejo vzgled in pokažejo drugačen način življenja. Spodbujajo njihovo samostojnost in jim svetujejo pri reševanju težav. Za odpravljanje razlik med izvajalci bi se morala uvesti dodatna usposabljanja in zagotoviti skupen didaktični material. Program bi bilo smiselno preoblikovati v javno službo s stalnimi izvajalci in drugačnim načinom financiranja.
Ključne besede: družina v težavah, center za socialno delo, pomoč na domu, socialno varstvo, evalvacija socialnovarstvenih programov
Objavljeno: 30.08.2016; Ogledov: 1719; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici