Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko vrednotenja poškodb na osebnem vozilu po prometni nezgodi. Ker se zavarovalnice dandanes pogosto srečujejo z lažnimi škodnimi prijavami poškodb, se bomo osredotočili na samo delo cenilca in goljufije v zavarovalnici glede poškodb na vozilu. Najpomembnejše delo cenilca je, da ugotovi, ali so prijavljene poškodbe resnične ali gre za poskus goljufije. Zato smo se odločili, da bomo naredili dva preizkusa na tematiko širjenja rje oziroma korozije. Zadali smo si cilj, da bi s tem lahko pripomogli k ugotovitvi resničnih dogodkov. Ker je v našem preizkusu bil namen, kako hitro se širi korozija, smo dodali v diplomsko nalogo tudi nekaj splošne teorije o koroziji. Preizkus je pokazal, da se rja oziroma korozija komajda vidno začne že po 16 dneh od poškodbe na nekaterih vzorcih (odvisno od poškodbe in od materiala) in se potem dokaj hitro začne širiti, če se ne ukrepa s protikorozijsko zaščito. Predvidevamo, da bo naš preizkus lahko pomagal cenilcu k hitrejši ugotovitvi starosti poškodbe.
Ključne besede: prometna nesreča, osebno vozilo, vrednotenje poškodb, cenilec
Objavljeno v DKUM: 16.03.2023; Ogledov: 784; Prenosov: 75
Celotno besedilo (6,71 MB)

Opis: Diplomsko delo o izvršbi na nepremičnine, ki se nanaša na cenitev in prodajo nepremičnin, je nastalo zaradi povečanja števila izvršb te vrste v praksi. Glede na to, da se vedno več ljudi v praksi sooča s tem problemom, saj samega postopka ne poznajo, sem se odločila, da omenjeno tematiko podrobneje predstavim v tem diplomskem delu. V uvodu sem predstavila splošne pojme, ki jih srečamo v samem izvršilnem postopku, v osrednjem delu pa sem se osredotočila na izvršbo na nepremičnine, torej na cenitev nepremičnine, zaznambo v zemljiški knjigi, prodajo in posledice prodaje, ter analizirala glavno problematiko na tem področju. Analiza problematike se nanaša predvsem na čas trajanja samega postopka, ki je zaradi vmesnih procesnih dejanj zelo zamuden, na povečane izvršilne stroške, ki jih vsako vmesno dejanje dodatno povzroči, in na vprašanje »bagatelnih terjatev« pri tej vrsti izvršbe. Namreč, zakonodaja ne določa minimalne višine terjatve, kdaj se upnik lahko odloči za to sredstvo izvršbe, in posledično se dolžniki zaradi tega sklicujejo na kršitev oz. neupoštevanje načela sorazmernosti v izvršilnem postopku, čeprav je »krivda« za nastanek dolga oziroma terjatve še vedno na njihovi strani. Teoretični del diplomske naloge sem podkrepila s primeri iz sodne prakse, pri praktičnem delu, konkretneje pri sami cenitvi nepremičnine, pa mi je bil v veliko pomoč cenilec za gradbeništvo, g. Milan Križaj.
Ključne besede: izvršba, nepremičnine, zaznamba, zemljiška knjiga, cenitev, prodaja, sodna praksa, sodni cenilec
Objavljeno v DKUM: 17.05.2016; Ogledov: 2529; Prenosov: 504
Celotno besedilo (933,12 KB)