| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Možnost utrditve betona z zakasnelo tvorbo etringita
Samo Lubej, Andrej Ivanič, 2009, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gradbeni materiali, utrditev betona, cementna pasta, etringit, trdnost betona
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2156; Prenosov: 46
URL Povezava na celotno besedilo

2.
UČINEK DELCEV MLETE GUME NA KOMPENZACIJO KRČENJA CEMENTNEGA KAMNA
Andrej Klobasa, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opravili eksperimentalno analizo cementne paste z dodatkom elektrofilterskega pepela (EFP), reciklirane gume in aeranta. Na vzorcih hidratizirane cementne paste smo z Dugganovim testom izzvali zakasnelo tvorbo etringita (DEF). Posledice te reakcije so bile deformacije, katere so bile kompenzirane z zelo majhnimi delci reciklirane gume. Majhni delci reciklirane gume so delovali kot majhne vzmeti v togi cementni matrici. Posledično je prišlo do zmanjšanja deformacij v cementnem kamnu.
Ključne besede: cementna pasta, reciklirana guma, aerant, elektrofilterski pepel, ekspanzija, krčenje
Objavljeno v DKUM: 27.01.2015; Ogledov: 2281; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

3.
REOLOŠKE LASTNOSTI PAST ZA SAMOZGOŠČEVALNE BETONE
Marko Tučič, 2009, diplomsko delo

Opis: Z gradnjo vse zahtevnejših objektov se je pojavila tudi potreba po betonih, ki omogočajo izdelavo vitkih konstrukcij z veliko nosilnostjo. Novi kemični dodatki omogočajo projektiranje samozgoščevalnih betonskih mešanic, ki jih pri vgrajevanju ni potrebno vibrirati saj prehajajo med armaturo in se v opažu konsolidirajo pod vplivom lastne teže. Takšni betoni dosegajo višjo kvaliteto zaradi homogene strukture in so tudi bolj ekonomični. V okviru diplomskega dela sem raziskoval reološke lastnosti cementne paste, ki je tekoča faza svežega samozgoščevalnega betona. Cementna pasta odločilno vpliva na reološke lastnosti samozgoščevalnih betonov, zato lahko na osnovi lastnosti paste sklepamo na lastnosti betona. Na ta način bistveno zmanjšamo potrebne količine materialov potrebnih za preiskave. Izvedel sem dva tipa preizkusov in sicer merjenje časa pretoka 0.9 l paste skozi standardni lijak in čas padanja kovinske kroglice skozi stolpec paste. Uporabil sem paste z različnimi deleži kamene moke glede na maso cementa in sicer od 20 do 200 %. Paste sem pripravili z različnimi vodocementnimi faktorji v območju od 0.45 do 0.70 in z maksimalno priporočeno dozo superplastifikatorja 1 % glede na maso cementa. Ugotovil sem, da se z večanjem vodocementnega razmerja povečuje fluidnost paste, saj se čas iztoka paste skozi lijak zmanjša za 92 %. Po drugi strani pa se zaradi večanja deleža polnila povečujejo notranje sile v pasti, s tem pa se povečuje kohezivnost paste in manjša njena fluidnost. Pri primerjavi časov obeh preizkusov sem ugotovil, da se pri vodocementnih faktorjih od 0.45 do 0.70 enakomerno povečuje razmerje v času pretoka skozi lijak in času potovanja kroglice skozi pasto, ki ima obliko linearne funkcije z smernim koeficientom 0.325 in napako 0,035.
Ključne besede: samozgoščevalni beton, cementna pasta, reološke lastnosti
Objavljeno v DKUM: 21.12.2009; Ogledov: 3894; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (495,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici