| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Zamreženje celuloznih tekstilnih substratov z nenasičenimi karboksilnimi kislinami
Vera Vivod, 2009, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučevali uporabo mešanice nenasičene bifunkcionalne karboksilne kisline (maleinska kislina) in natrijevega hidrogen fosfata I kot reagenta za doseganje polifunkcionalnosti bombažnega substrata. Preiskovali smo kemijske reakcije med maleinsko kislino (MA) in natrijevim hidrogen fosfatom I (SHP) v trdnem stanju pri povišani temperaturi, nadalje smo proučevali proces zamreženja MA in adicije SHP na dvojno C=C vez MA, ki je vezana na bombaž. Potek kemijskih reakcij mešanic MA in SHP v trdnem stanju smo proučevali z FT-Raman in ATR FT-IR spektroskopijo. Pri tem smo raziskali vliv temperature in časa segrevanja in molarnih razmerij med obema komponentama mešanice na mehanizem reakcije. Bombažni substrat smo obdelali z obdelovalnimi kopelmi, ki so vsebovale MA/SHP. Proučevali smo vpliv molarnih razmerij med obema komponentama v obdelovalni kopeli na učinkovitost apreture. Z MA/SHP sistemom obdelan celulozni tekstilni material je lahko potencialeno ognjevaren in ima istočasno vrhunske lastnosti (nemečkljivost, dimenzijska stabilnost). Mehanizem estrenja MA na hidroksilne skupine celuloze in adicija SHP na C=C dvojno vez maleinske kisline smo proučevali z ATR-FT IR in Raman spektroskopijo. Vsebnost fosforja na obdelanem tekstilnem substratu smo določili z ICP atomsko emisijsko spektroskopijo. Končni rezultat zamreženja hidroksilnih skupin celuloze z MA/SHP sistemom smo ovrednotili z merjenjem kotov razgubanja. Ugotovili smo, da lahko sistem MA/SHP uporabimo kot potencialni ognjevarni reagent, saj vsebuje fosfor in istočasno lahko tako obdelanemu materialu izboljšamo nemečkljivost. Iz rezultatov raziskovalnega dela lahko zaključimo, da poteka zamreženje bombažnega celuloznega substrata tako, da se natrijev hidrogen fosfat I adicijsko veže na dvojni C=C vezi maleinskih kislin, ki so vezane na hidroksilne skupine celuloze preko esternih vezi, pri čemer pride do premreženja.
Ključne besede: zamreženje, nenasičene karboksilne kisline, celuloza, FT-Raman spektroskopija, FT-IR spektroskopija
Objavljeno: 06.04.2009; Ogledov: 2536; Prenosov: 185
URL Povezava na celotno besedilo

7.
METODE DOLOČANJA VSEBNOSTI ß-CIKLODEKSTRINA NA CELULOZNEM SUBSTRATU
Monika Lajnšček, 2009, diplomsko delo

Opis: Ciklodekstrini so ciklični oligosaharidi in lahko tvorijo komplekse s številnimi organskimi molekulami. Zaradi te lastnosti lahko ciklodekstrine uporabljamo pri številnih tekstilnih procesih. Uporabljamo jih kot tekstilna pomožna sredstva, tako da jih vežemo na površino tekstilnega materiala in s tem na tekstilni material uvedemo dodatne lastnosti in širši spekter uporabnosti. β-ciklodekstrin lahko vežemo na tekstilni material preko 1,2,3,4-butan-tetrakarboksilne kisline, ki tvori s hidroksilnimi skupinami celuloznega substrata esterske vezi. Na podlagi gravimetrične metode določimo količino vezanega β-ciklodekstrina na celuloznem substratu. Z uporabo fenolftaleina v raztopini poiskušamo določiti tvorbo kompleksa "gostitelj —gost" z β-ciklodekstrinom na celuloznem substratu. Za ugotavljanje učinkovitosti tvorjenja kompleksa β-ciklodekstrina na celuloznem substratu smo uporabili hitro in enostavno spektroskopsko metodo.
Ključne besede: β-ciklodekstrin (β-CD), fenolftalein (FF), celuloza, zamreženje, gravimetrična metoda, UV/VIS spektroskopija, kompleks
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 2261; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

8.
PRIPRAVA IN LASTNOSTI ENCIMSKE TISKARSKE GOŠČE ZA TISKANJE CELULOZNEGA SUBSTRATA
Maja Mataič, 2010, diplomsko delo

Opis: Tiskanje je najbolj mnogostranski in pomemben tehnološki postopek, ki vpeljuje barve in dizajn na površino tekstilij. Naravna gostila imajo pri tiskanju tekstilij pomembno vlogo, saj so popolnoma biološko razgradljiva. Celulozna vlakna so najbolj pogosto tiskani substrati in reaktivna barvila so najbolj uporabljena barvila. Mnoge kemikalije, ki jih pri plemenitenju uporabljamo so še zmeraj toksične in/ali ekološko nesprejemljive, zato se jim poskušamo izogniti ali nadomestiti s sprejemljivimi. Reakcije, ki jih katalizirajo encimi, potekajo pri milejših pogojih (pH in temperaturi) hitreje in specifično, zaradi česar ne poškodujejo substrata in ne delujejo na druge komponente v sistemu. Z uporabo celulaznih encimov v postopku tiskanja celuloznih substratov z naravnimi gostili bi tako lahko z (delno ali popolno) razgradnjo celuloznega substrata dobili ekološko prijazen postopek tiskanja, hkrati pa tudi zanimive dezene, predvsem, če bi postopek encimskega tiskanja kombinirali s predhodnim ali naknadnim barvanjem substrata. Tako bi dobili možnost za kombinirano, strukturno in barvno vzorčenje materiala.
Ključne besede: encimi, tiskarska gostila, tiskarske gošče, tiskanje tekstilij, celuloza
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 1675; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

9.
VPLIV PROTIMIKROBNE OBDELAVE NA BIORAZGRADLJIVOST CELULOZNIH TEKSTILNIH SUBSTRATOV
Darja Jaušovec, 2010, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je bil proučen vpliv protimikrobnega sredstva 3-(trimetoksisilil)-propildimetiloktadecil amonijevega klorida (TMPAC) na biorazgradljivost dveh celuloznih substratov. V prvem delu naloge je bila preiskana biorazgradljivost TMPAC obdelane bombažne tkanine v primerjavi z neobdelano ob uporabi vrstične elektronske mikroskopije, FT-IR ATR spektroskopije, diferenčne dinamične kalorimetrije in z določanjem izgube mase. Iz rezultatov je bilo razvidno, da protimikrobno sredstvo TMPAC zmanjšuje stopnjo razgradnje bombažne tkanine, kar je bilo dokazano predvsem z morfološkimi in kemijskimi spremembami med procesom razgradnje. Kemijske spremembe so bile raziskane s pomočjo FT-IR ATR spektroskopije in dokazane zlasti s prisotnostjo amidnih in karboksilnih funkcionalnih skupin. Amidne funkcionalne skupine so nastale kot posledica prisotnosti proteinov nastalih z mikrobno rastjo, medtem, ko so karboksilne funkcionalne skupine nastale kot posledica oksidativne razgradnje celuloze. Dejstvo, da protimikrobno sredstvo TMPAC znižuje stopnjo razgradnje bombažne tkanine je bilo pojasnjeno z močno hidrofobnim značajem TMPAC obdelane površine, kar smo dokazali z večjim stičnim kotom TMPAC obdelanega bombaža v primerjavi z neobdelanim. V drugem delu naloge je bila proučena encimska razgradnja modelnega celuloznega filma obdelanega s protimikrobnim sredstvom TMPAC, v primerjavi z neobdelanim filmom ob uporabi mikroskopije na atomsko silo in elipsometrije. Uporabljene celulaze so bile pridobljene iz gliv Trichoderma viride in Aspergillus niger. Po dodatku encimov k modelnemu celuloznemu filmu, je po začetni adsorpciji encimov na substrat sledila nadaljnja razgradnja celuloze. Encimska razgradnja celuloze je bila dokazana s konstantno izgubo v masi filma ter z ne-monotonim obnašanjem v debelini filma, ki dokazuje, da encimi ne razgrajujejo samo površine filma ampak tudi penetrirajo v film. Učinkovitost uporabljenih celulaz je bila različna in veliko višja stopnja razgradnje je bila opažena pri uporabi celulaze Trichoderma viride. Stopnja razgradnje se je ob uporabi te celulaze očitno znižala, ko je bil celulozni film predhodno obdelan s protimikrobnim sredstvom TMPAC, medtem, ko pa protimikrobno sredstvo ni imelo pomembnega učinka na razgradnjo ob prisotnosti celulaze Aspergillus niger. Dokazano je bilo, da v odvisnosti od tipa celulaze, protimikrobno sredstvo TMPAC zavira encimsko učinkovitost na fazni meji trdno-tekoče. TMPAC povzroča hidrofobnost modelnega celuloznega filma in s tem zavira adsorpcijo encimov na površino substrata.
Ključne besede: Ključne besede: celuloza, biorazgradljivost, protimikrobno sredstvo, modelni celulozni film, encimska razgradnja, elipsometrija
Objavljeno: 02.11.2010; Ogledov: 2294; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (11,62 MB)

10.
VPLIV SUŠENJA S HITOZANOM FUNKCIONALIZIRANIH VLAKEN NA NJIHOV PROTI-MIKROBNI ZNAČAJ
Mateja Fuks, 2011, diplomsko delo

Opis: Za zaščito tekstilnih materialov pred delovanjem mikroorganizmov se uporabljajo različne proti-bakterijsko učinkovite spojine, vendar pa večina od teh ne zagotavlja potrebne varnosti za varovanje ljudi in okolja. Med naravnimi sredstvi s protimikrobnim delovanjem je hitozan ena izmed najbolj obetajočih proti-bakterijsko delujočih spojin sodobnega časa. V raziskavi smo uporabili različna celulozna vlakna, predvsem zato, ker je celuloza biološko razgradljiv substrat z dobro površinsko aktivnostjo. Poleg naravne celuloze - bombaža smo v eksperimentalno delo vključili tudi viskozo, liocel in modal kot predstavnike regeneriranih celuloznih vlaken, ki so v primerjavi z bombažem čistejši in zato še posebej zanimiv substrat za funkcionalizacijo s hitozanom. Za dosego optimalne zaščite tekstilnega materiala se predpostavlja da ima, poleg koncentracije hitozana, pomemben vpliv tudi temperatura sušenja, ki bi potencialno lahko vplivala na delež dostopnih aminskih skupin. V ta namen smo v kombinaciji z izbranima koncentracijama hitozana v impregnacijski kopeli skušali določiti optimalno temperaturo sušenja, s pomočjo katere bi bilo morda možno zagotoviti večji delež dostopnih aminskih skupin, ki predstavljajo aktivna mesta protimikrobnega delovanja. Glede na dejstvo, da se obravnavana celulozna vlakna razlikujejo po strukturi, je bil namen raziskave oceniti tudi vpliv nadmolekulske strukture na vezavo hitozana v odvisnosti od izbrane temperature sušenja. Za posamezno vrsto neobdelanih in s hitozanom funkcionaliziranih celuloznih vlaken smo določili vsebnost vlage, kot najpomembnejši kriterij naloge v smislu protimikrobne učinkovitosti pa smo izbrali delež dostopnih aminskih skupin. Tega smo ovrednotili s spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange VII. Rezultati kažejo odvisnost med temperaturo sušenja in deležem dostopnih aminskih skupin funkcionaliziranih vlaken, ki se spreminja glede na izbrano temperaturo sušenja.
Ključne besede: hitozan, funkcionalizacija, celuloza, Acid orange VII, vsebnost vlage, aminske skupine
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 1591; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (583,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici