| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Detekcija celulaz iz prebavil žuželk in njihov potencial za razgradnjo celuloze
Ana Vaupotič, 2022, magistrsko delo

Opis: V prebavilih večine žuželk so v naravi prisotne bakterije, ki pomagajo pri encimatski razgradnji biomase. Podrobnejše poznavanje encimov in možnosti heterolognega izražanja le-teh predstavlja velik potencial v biotehnologiji, kjer bi izražene encime lahko uporabili pri razgradnji celuloznih odpadkov. V okviru magistrske naloge smo želeli ugotoviti prisotnost genov za celulaze mikrobnega izvora v nabranem biološkem materialu (kobilice vrst Tettigonia viridissima, Decticus verrucivorus in Schistocerca sp. ter sviloprejke Bombyx mori) in jih klonirati v vektor, ki bi služil kot podlaga za potencialno ekspresijo iskanih celulaz. Na podlagi literature smo identificirali bakterije, ki se potencialno nahajajo v prebavilih kobilic in sviloprejk. Oblikovali smo filogenetsko drevo glikozil hidrolaz, ki so prisotne v identificiranih bakterijah, in izbrali 13 potencialno prisotnih (9 za kobilice in 4 za sviloprejke). Izolirali smo prebavila osebkov žuželk in ekstrahirali celokupni DNA. Prisotnost genov, ki kodirajo za glikozil hidrolaze v celokupnem genomu prebavila, smo preverjali z reakcijo PCR. Prisotnost smo ugotovili za skupno 11 od 13 izbranih celulaz (9 za kobilice in 2 za sviloprejke). V sklopu te naloge smo uspešno pomnožili gene, ki kodirajo za omenjene celulaze, modificirali vektor pET-22b(+) za ekspresijo celulaz v bakteriji Escherichia coli in tako doprinesli k razvoju sistema za ekspresijo encimov iz mikrobioma, ki se nahaja v prebavilih žuželk.
Ključne besede: biotehnologija, celulaza, celuloza, mikrobiota, prebavilo žuželk
Objavljeno v DKUM: 31.08.2022; Ogledov: 662; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

2.
Izolacija encimov iz pleurotus ostreatus : magistrsko delo
Anže Peklar, 2021, magistrsko delo

Opis: Pleurotus ostreatus ali bukov ostrigar je ena izmed najbolj kultiviranih gob v komercialne namene na svetu. Vsebnost širokega spektra encimov in drugi bioučinkovin omogoča njegovo uporabo v različnih panogah. Zaradi vedno večjega pomena pri aplikacijah učinkovin iz gob v industriji in naraščajoče ekonomske zanimivosti le-teh magistrska naloga opisuje izolacijo encimov ɑ-amilaze, lakaze, celulaze, proteaze, glukoamilaze iz ekstrakta micelijev gobe P. ostreatus z dvema različnima pristopoma, gelsko kromatografijo in SDS-PAGE elektroforezo. Analiza z gelsko kromatografija je pokazala, da je izolacija encimov možna ob predpostavki, da potovanje posameznih encimov ni ovirano zaradi neprimerne poroznosti gela, vsebnosti primesi ali pa celo medsebojnega zaviranja potovanja encimov s podobnimi molskimi masami po koloni. Problem, ki se je pojavil, je bilo neizoblikovanje vrha na kromatogramu pri elucijskem volumnu posameznega preiskovanega encima. Elucijski volumni so bili pridobljeni z eksperimentalno določenimi molekulskimi masami encimov. Kontrola učinkovitosti izolacije pa je bila izvedena z določevanjem encimske aktivnosti posameznega encima v izolatu. Ekstrakt smo nato analizirali še s SDS- PAGE elektroforezo. Ugotovili smo, da je pri 12 (w/v) % separacijskem gelu možno izolirati vse preiskovane encime, katerih molekulske mase so glede na proteinski marker sovpadale z eksperimentalno določenimi, razen proteaze in celulaze. Iz teh rezultatov sklepamo, da imata obe uporabljeni tehniki izolacije encimov potencial za aplikacije v laboratorijskem in industrijskem merilu. Z optimizacijo postopka ekstrakcije naravnih materialov iz micelija gliv ter parametrov izbrane izolacijske tehnike pa je možno celo pričakovati izolacijo z večjo ločljivostjo, encimsko aktivnostjo, selektivnostjo in čistoto produkta.
Ključne besede: izolacija encimov, Pleurotus ostreatus, ekstrakt, gelska kromatografija, SDS-PAGE elektroforeza, ɑ-amilaza, lakaza, celulaza, proteaza, glukoamilaza
Objavljeno v DKUM: 03.01.2022; Ogledov: 997; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (13,06 MB)

3.
Zamreženje encimov iz gobe Pleurotus ostreatus : magistrsko delo
Mihaela Taljan, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisano gojenje glive Pleurotus ostreatus (P. ostreatus) na gojiščih različne sestave. Gojišča so bila sestavljena iz mešanice pšeničnih otrobov in odpadnih materialov. Spremljali smo prirast glive, glede na različne sestave gojišča. Tako smo ugotovili, da je najugodnejše gojišče za rast glive P. ostreatus, tisto, ki je sestavljeno iz pšeničnih otrobov in slame. Po 8. dneh gojenja P. ostreatus na različnih gojiščih smo ekstrahirali encime iz glivnega micelija P. ostreatus. V pridobljenih encimskih ekstraktih smo določili koncentracijo proteinov, aktivnosti in specifične aktivnosti encimov celulaze, lakaze in α-amilaze. Ugotovili smo, da je za proizvodnjo teh encimov iz glive P. ostreatus, najugodnejši substrat sestavljen iz pšeničnih otrobov in hruške. Magistrsko delo prav tako opisuje imobilizacijo dobljenih encimov v obliki zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) in magnetnih zamreženih encimskih skupkov (mCLEAs). Imobilizacijo v obliki m CLEAs smo izvedli na predhodno sintetizirane magnetne nanodelce prevlečene s hitozanom (H) ali dekstranom (CMD). CLEAs in mCLEAs smo določili učinkovitost imobilizacije in preostalo specifično aktivnost. Ugotovili smo, da sta encima celulaza in lakaza bila uspešno imobilizirana v obliki CMD-mCLEAs, ki smo jih pripravili iz encimskega ekstrakta, katerega gojišče je bilo sestavljeno iz pšeničnih otrobov in trave. Imobilizacija α-amilaze pa je bila najuspešnejša v primeru sinteze H-mCLEAs, ki smo jih pripravili iz istega encimskega ekstrakta. Prav tako smo izvedli študijo stabilnosti CLEAs in mCLEAs pri 4 °C. Po 2 tednih skladiščenja pri 4 °C smo določili še preostalo specifično aktivnost CLEAs in mCLEAs. Preostala specifična aktivnost imobiliziranih encimov se je po 2. tednih skladiščenja zmanjša, kar pomeni, da je stabilnost le teh upadla.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, celulaza, lakaza, α-amilaza, CLEAs, mCLEAs, preostala specifična aktivnost
Objavljeno v DKUM: 09.06.2021; Ogledov: 1245; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (5,03 MB)

4.
Gojenje pleurotus ostreatus na različnih substratih iz odpadnega materiala : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Monika Gobec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno gojenje Pleurotus ostreatus na različnih odpadnih substratih iz kmetijstva z namenom pridobitve visoko aktivnih encimov. Gojišča so bila zasnovana iz rastnega medija, pšeničnih otrobov ter izbranih substratov (slama, trava, bučke,kumare, breskev, marelica, hruška ter paprika). Po osmih dneh inkubacije smo s postopkom ekstrakcije pridobili ekstrakte encimov, ki smo jim določili koncentracijo (vsebnost) proteinov, aktivnost ter specifično aktivnost izbranih encimov celulaze, lakaze ter α- amilaze. Zanimal nas je razrast glive v posameznih vzorcih ter prirast/izguba biomase po osmih dneh gojenja.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, celulaza, lakaza, α-amilaza
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1115; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

5.
Vpliv sestave gojišča na aktivnost encimov iz Pleurotus ostreatus : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Anja Konajzler, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisano gojenje glive Pleurotus ostreatus na različnih gojiščih, ki so bila sestavljena iz mešanice pšeničnih otrobov ter sezonskega sadja in zelenjave. Proučevali smo vpliv sestave gojišča na prirast glive ter na aktivnost encimov (lakaze, celulaze in α-amilaze) v ekstraktih po 8 dneh gojenja glive. Razrast glive smo spremljali 8 dni in v določenih intervalih spremljali prirast oz. zmanjšanje biomase. Po 8 dneh smo ekstrahirali encime iz razrastlega P. ostreatus na izbranih gojiščih. Določili smo koncentracijo proteinov ter aktivnost in specifično aktivnost posameznih encimov (lakaze, celulaze in α-amilaze) v encimskih ekstraktih. Nato smo iz encimskih ekstraktov pripravili zamrežene encimske skupke (CLEAs). Določili smo učinkovitost imobilizacije, nato pa še aktivnost in specifično aktivnost za vse 3 encime v CLEAs. Zanimala nas je tudi stabilnost CLEAs, ki smo jo skladiščili pri 4°C. Preostalo aktivnost CLEAs smo zasledovali po 2 in 4 tednih skladiščenja pri 4°C.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, celulaza, lakaza, α-amilaza, CLEAs, stabilnost encimov
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1847; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

6.
Aktivnost encimov v tekočih in trdnih pralnih sredstvih
Lilijana Milošič, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je prikazana študija aktivnost posameznih encimov v pralnih sredstvih. Za študijo smo izbrali praškaste pralne praške, tekoče pralne praške in koncentrirane pralne praške, ki so na voljo v obliki pralnih kapsul. Osredotočili smo se predvsem na pralna sredstva, ki so na voljo na slovenskem tržišču. Pri delu smo uporabili tako praške, pri katerih deklaracija navaja vsebnost encimov, kot na take, kjer deklaracija vsebnosti encimov ne navaja. Pri delu smo poskušali posnemati princip pranja v pralnem stroju, zato smo za potrebe študije, vnaprej pripravljeno raztopino trdnega ali tekočega pralnega sredstva 1 uro inkubirali pri različnih temperaturah 30 °C, 40 °C, 60 °C in 95 °C. V tako pripravljenih raztopinah pralnih sredstev smo s pomočjo UV - Vis spektrofotometra določili koncentracijo skupnih proteinov in aktivnosti encimov α-amilaze, celulaze, lipaze in proteaze. Ugotovili smo, da so našteti encimi najpogosteje zastopani v pralnih sredstvih. Rezultati kažejo, da je v večini pralnih sredstev aktivna proteaza. Najvišje aktivnosti v pralnih sredstvih dosega encim lipaza, medtem ko je najmanj aktiven encim celulaza, katerega višje aktivnosti smo določili samo v štirih primerih. Določene aktivnosti encimov v pralnih sredstvih so relativno nizke. Posamezni encimi, ki so dodani v pralnih sredstvih imajo različne temperaturne optimume. Glede na to lahko sklepamo, da je posamezen prašek različno učinkovit pri različnih temperaturah ob enakem časovnem obdobju pranja.
Ključne besede: pralna sredstva, encimska aktivnost, proteaza, α-amilaza, celulaza, lipaza, Bradford
Objavljeno v DKUM: 12.11.2018; Ogledov: 2601; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

7.
Določevanje aktivnosti nekaterih encimov v granatnem jabolku
Tamara Kobale, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje določevanje aktivnosti nekaterih encimov v različnih vzorcih granatnega jabolka. Vzorci, v katerih smo določevali encimsko aktivnost so naslednji: sveži sok, liofilizirani sok, zamrznjeni sok, etanolni ekstrakt svežih pečk, etanolni ekstrakt svežih lupin, etanolni ekstrakt liofiliziranih pečk, etanolni ekstrakt liofiliziranih lupin, vodni ekstrakt svežih pečk, vodni ekstrakt svežih lupin in vodni ekstrakt liofiliziranih lupin.Vzorce smo pridobili z različnimi postopki, kot so centrifugiranje, homogeniziranje in ekstrakcija z etanolom. V teh vzorcih smo določevali tudi totalne fenole, proantocianide, antioksidativnost, vitamin C in vitamin E. Encimi, katere smo določevali v naših vzorcih so: α-amilaza, celulaza, katalaza, lipaza, peroksidaza, proteaza in transglutaminaza. Z Bradfordovo metodo smo vzorcem določili koncentracijo proteinov. Granatno jabolko je polno vitaminov in fenolov, kar smo z rezultati tudi dokazali, saj smo v vseh vzorcih dobili prisotne večje količine vitaminov in fenolov. Prav tako so rezultati pokazali, da so prisotni vsi encimi, katere smo določali, vendar ne v vseh vzorcih.
Ključne besede: encimi, granatno jabolko, α-amilaza, celulaza, lipaza, katalaza, peroksidaza, proteaza, transglutaminaza, vitamin C, vitamin E
Objavljeno v DKUM: 05.10.2018; Ogledov: 1679; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

8.
Aktivnost lakaze in celulaze v glivi Pleurotus ostreatus
Mihaela Taljan, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje gojenje glive Pleurotus ostreatus (P. ostreatus) na trdnem gojišču ob uporabi ustreznega rastnega substrata. Opazovali smo prirast glive in merili njegovo maso v odvisnosti od časa inkubacije. Po določenem časovnem obdobju smo izvedli ekstrakcijo encimov ter določili aktivnosti encima lakaze in celulaze v teh vzorcih. Zanimal nas je vpliv časa inkubacije na aktivnosti encimov. Prav tako smo določali aktivnost encimov iz zamrznjenih encimskih ekstraktov, saj smo želeli ugotoviti, kako se spremeni aktivnost encima, če ustvarimo mešanico koncentriranega encimskega ekstrakta. Diplomsko delo prav tako opisuje zamreženje encimskih skupkov (CLEAs) iz encimskih ekstraktov. Ta postopek smo izvedli po določenem protokolu z uporabo različnih obarjalnih reagentov (aceton, etanol, 1-propanol, 2-propanol) in z mrežnim povezovalcem glutaraldehidom (GA). Zamreženim encimskim skupkom smo določili učinkovitost imobilizacije, preostalo aktivnost in preostalo specifično aktivnost. Z namenom, da bi dosegli boljše rezultate, smo spremenili volumske deleže mrežnega povezovalca GA, obarjali pa smo le v acetonu, ker se je izkazalo, da je obarjanje encimskega preparata bilo najuspešnejše z njegovo uporabo. Zamreževanje je potekalo 3 ure na sobni temperaturi.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, lakaza, celulaza, aktivnost, imobilizacija, glutaraldehid
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 1497; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (4,36 MB)

9.
PRIPRAVA MAGNETNIH ZAMREŽENIH ENCIMSKIH SKUPKOV IZ ENCIMA CELULAZA
Dušica Ifko, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je določiti vpliv posameznih sinteznih parametrov na fizikalne in kemijske lastnosti zamreženih encimskih skupkov in magnetnih zamreženih encimskih skupkov iz encima celulaze in narediti primerjavo med CLEAs in mCLEAs. Iz encima celulaze smo vzporedno pripravili zamrežene encimske skupke in magnetne zamrežene encimske skupke in izvedli optimizacijo parametrov, ki vplivajo na aktivnost, učinkovitost in stabilnost imobilizacije. Preučevali smo vpliv obarjalnih reagentov, mrežnih povezovalcev, vpliv koncentracije glutaraladehida v kombinaciji z različnimi obarjalnimi reagenti na aktivnost in učinkovitost CLEAs in mCLEAs, temperaturo zamreženja, vpliv koncentracije encima, vpliv dodatkov in izpiranja z puferno raztopino ter vpliv koncentracije natrijevega cianoborohidrida na aktivnost in stabilnost imobilizacije. Uspešno smo sintetizirali celulazno CLEAs in mCLEAs, dobljene relativne aktivnosti za CLEAs so 86% in za mCLEAs 91%. Končna aktivnost po spiranju z vodo je večja za mCLEAs kot za CLEAs, ker imajo amino-funkcionalizirani magnetni nano delci dodatno povezovalno vlogo v postopku zamreženja. Izvedene so meritve stabilnosti na različnih temperaturah in možnost ponovne uporabe encima.
Ključne besede: celulaza, zamreženi encimski skupki, magnetni zamreženi encimski skupki, magnetni nanodelci maghemita, mrežni povezovalec
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 1744; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

10.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV PREDOBDELAVE SUROVE CELULOZE NA UČINKOVITOST ENCIMSKE HIDROLIZE
Maša Iršič, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil proučiti vpliv različnih načinov predobdelave surove celuloze na učinkovitost encimske hidrolize. Pri delu smo uporabljali mikrokristalinično celulozo, celulozo iglavcev (iglavci Pacifico), listavcev (listavci Bukocell) in evkaliptusa (evkaliptus Santa Fe). Preizkusili smo tri metode predobdelave. Testirali smo predobdelavo celuloze z ionsko tekočino - BMIMCl, s H2O2 ter avtoklaviranje v raztopini NaOH. Encimsko hidrolizo smo izvajali v šaržnem reaktorskem sistemu EasyMax 102 (Mettler Toledo). Eksperimente smo izvajali 24 h pri temperaturi 45 C in pri vrtilni hitrosti mešala 200 min-1, uporabili smo med 0,5 in 1 mL encima celulaze in 50 mL acetatnega pufra s pH = 5. Koncentracijo nastale glukoze smo določili s spektrofotometrično metodo in uporabo UV-VIS spektrofotometra (Varian Cary 1-E UV-Visible). Pri delu smo postopke predobdelave optimirali, saj smo tako zagotovili ustrezne procesne pogoje za večjo presnovo. Največjo presnovo celuloze smo dosegli po predobdelavi z ionskimi tekočinami. Presnova obdelane celuloze se je glede na presnovo neobdelane celuloze povečala iz 10 % na 62 %.
Ključne besede: Celuloza, predobdelava celuloze, encimska hidroliza, ionske tekočine, encim celulaza.
Objavljeno v DKUM: 15.07.2016; Ogledov: 2044; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici