SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ENCIMSKO KATALIZIRANE REAKCIJE V IONSKIH TEKOČINAH IN V SUPERKRITIČNEM OGLJIKOVEM DIOKSIDU
Muzafera Paljevac, 2010, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije je bil razviti nove, alternativne metode encimsko katalizirane kinetične resolucije sekundarnih alkoholov v ne-konvencionalnih topilih, kot so ionske tekočine in superkritični ogljikov dioksid. Ionske tekočine predstavljajo zanimiv razred topil za encimsko katalizirane reakcije. Uvodoma smo sintetizirali tri različne ionske tekočine, in sicer 1-butil-3-metilimidazolijev klorid, 1-butil-3-metilimidazolijev heksafluorofosfat in 1-butil-3-metilimidazolijev tetrafluoro-borat, z namenom, da v ionskih tekočinah določimo aktivnost in stabilnost prostih in imobiliziranih encimov različnega izvora. Nadalje smo ionske tekočine uporabili kot reakcijski medij za encimsko katalizirano transesterifikacijo (R,S)-1-feniletanola z vinil acetatom, kjer smo pri atmosferskem tlaku določili 1-butil-3-metilimidazolijev tetrafluoroborat kot najprimernejši reakcijski medij in imobilizirano lipazo B iz Candida antarctica kot najprimernejši biokatalizator za omenjeno reakcijo. Za transesterifikacijo (R,S)-1-feniletanola z vinil acetatom, izvedeno v 1-butil-3-metilimidazolijevem tetrafluoro-boratu pri atmosferskem tlaku in katalizirano z imobilizirano lipazo B, smo optimirali reakcijske parametre, kot so koncentracija biokatalizatorja, substratov in topila, temperatura in hitrost mešanja reakcijske zmesi. Imobilizirano lipazo B iz Candida antarctica smo uspešno uporabili kot biokatalizator za encimsko katalizirano transesterifikacijo (R,S)-1-feniletanola tudi v superkritičnem ogljikovem dioksidu in v dvo-faznem sistemu superkritični ogljikov dioksid/ionska tekočina. V superkritičnem ogljikovem dioksidu smo proučili vpliv koncentracije lipaze, temperature, tlaka in vrste donorja acilne skupine na aktivnost lipaze. V dvo-faznem sistemu superkritični ogljikov dioksid/ionska tekočina pa smo proučili vpliv koncentracije ionske tekočine 1-butil-3-metilimidazolijevega tetrafluoroborata na potek reakcije.
Ključne besede: encimska sinteza, celulaza, lipaza, hidroliza, esterifikacija, transesterifikacija, kinetična resolucija, racemne zmesi, sekundarni alkoholi, ionske tekočine, superkritični ogljikov dioksid
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 2916; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

2.
UPORABA SUPERKRITIČNEGA OGLIKOVEGA DIOKSIDA (SC CO 2 ) ZA IZOLACIJO ENCIMOV IN PROTEINOV IZ CELIC ČRNE KVASOVKE TRIMMATOSTROMA SALINUM
Monika Bosilj, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je določiti vpliv superkritičnega ogljikovega dioksida (SC CO2) na preživetje črnih kvasovk Trimmatostroma salinum in izločanje proteinov in nukleinskih kislin iz celične suspenzije T. salinum. Suspenzijo s kulturo T. salinum smo v visokotlačnem šaržnem reaktorju izpostavili SC CO2 pri tlaku 100 bar in 35 °C. Rezultati so pokazali, da se je s podaljševanjem časa inkubacije v SC CO2 preživelost celic T. salinum zmanjševala. Merili smo tudi aktivnost encimov celulaze, α-amilaze, β-glukozidaze in proteaze ter koncentracije proteinov in nukleinskih kislin v odvisnosti od inkubacijskega časa v SC CO2. T. salinum vsebuje ekstracelularne in intracelularne encime. Z inkubacijo celične suspenzije T. salinum v SC CO2 smo dosegli, da so se iz celic T. salinum izločili še intracelularni encimi. Tako se je posledično povečala koncentracija skupnih proteinov v suspenziji po inkubaciji v SC CO2. S podaljševanjem inkubacijskega časa celične suspenzije T. salinum v SC CO2 je padala aktivnost ekstracelularnim encimom, medtem ko se je aktivnost intracelularnih encimov v celični suspenziji T. salinum zviševala. Predvidevamo, da je SC CO2 povzročil denaturacijo encimov.
Ključne besede: SC CO2, T. salinum, celulaza, β-glukozidaza, proteini, α-amilaza
Objavljeno: 26.06.2012; Ogledov: 1347; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

3.
UPORABA MEHANSKIH SIL ZA IZOLACIJO ENCIMOV IN PROTEINOV IZ CELIC ČRNE KVASOVKE TRIMMATOSTROMA SALINUM
Kaja Grobelnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil, preučiti vpliv mehanskih sil na izločanje encimov in proteinov iz celic Trimmatostroma salinum pri atmosfereskem tlaku, 35 °C in različnih časih izpostavitve. Rezultati so pokazali, da se je s podaljševanjem časa homogenizacije preživelost celic Trimmatostroma salinum zmanjševala. Določevali smo tudi aktivnost β-glukozidaze, α-amilaze, proteaze, celulaze, ter koncentracijo proteinov pri 595 nm in 280 nm ter merili absorbanco pri 260 nm in 280 nm za določevanje prisotnosti nukleinskih kislin z UV-Vis spektrofotometru. S podaljševanjem časa homogenizacije smo dosegli, da so se iz celic T. salinum izločili intracelularni encimi.
Ključne besede: T. salinum, homogeniziranje, celulaza, proteza, β-glukozidaza, α-amilaza
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1130; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

4.
VPLIV SUPERKRITIČNEGA OGLIKOVEGA DIOKSIDA NA AKTIVNOST ZAMREŽENIH ENCIMSKIH AGREGATOV (CLEAS) IZ CELULAZE
Doroteja Gselman, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil določiti vpliv superkritičnega ogljikovega dioksida (SC CO2) na aktivnost zamreženih encimskih agregatov (CLEAs) iz encima celulaze. CLEAs in prosti encim celulaze smo v visokotlačnem šaržnem reaktorju izpostavili SC CO2 pri temperaturi 50°C in tlaku 200 bar. Istočasno smo CLEAs in prosto celulazo inkubirali pri atmosferskem tlaku in 50°C. Iz rezultatov je razvidno, da se je aktivnost CLEAs s podaljševanjem časa izpostavljanja v SC CO2 zviševala medtem, ko se je aktivnost pri izpostavitvi CLEAs v atmosferskemu tlaku znižala. Določili smo tudi koncentracijo proteinov CLEAs in proste celulaze. S podaljševanjem časa izpostavitve v SC CO2 se je koncentracija proteinov zvišala. Optimirali smo različne parametre pri pripravi CLEAs iz celulaze. Najvišja aktivnost CLEAs je bila dosežena, ko smo albumin razredčili v PBS pufru s koncentracijo 0,02 M.
Ključne besede: CLEAs, SC CO2, celulaza, atmosferski tlak, proteini
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1246; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

5.
IMOBILIZACIJA CELULAZE NA BIOOGLJE IN MAGHEMITNE NANODELCE
Tamara Lazarević, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je sinteza maghemitnih nanodelcev stabiliziranih s hitozanom in optimizacija pogojev za dosego najvišje učinkovitost imobilizacije in preostale aktivnosti imobiliziranega encima na tako pripravljene nosilce ter na biooglje pridobljeno s postopkom hidrotermične karbonizacije olivnih tropin in celuloze s sub-kritično vodo. Proučevali smo vpliv različnih parametrov na učinkovitost imobilizacije in preostalo aktivnost encima celulaze po končanem procesu imobilizacije na trde nosilce. S spreminjanjem pogojev smo želeli ugotoviti kateri nosilec je najbolj primeren za imobilizacijo celulaze. Spreminjali smo sledeče parametre: koncentracijo encima celulaze, čas imobilizacije, hitrost stresanja, vrsto mrežnega povezovalca ter koncentracijo mrežnega povezovalca. Najvišjo preostalo aktivnost imobiliziranega encima smo dosegli pri imobilizaciji encima na maghemitne nanodelce, prevlečene s slojem hitozana, pridobljene po drugem postopku oziroma po metodi zamreženja in aktiviranju nosilca z dodatkom 0,02 M pentaetilen heksamina (PEHA), pri koncentraciji encima 2,31 mg/mL, hitrosti stresanja 300 rpm in pri času imobilizacije 24 ur.
Ključne besede: imobilizacije encima, celulaza, biooglje, encimska aktivnost, maghemtni nanodelci
Objavljeno: 25.07.2014; Ogledov: 818; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

6.
Imobilizacija encima celulaza v zamrežene encimske skupke (CLEAs) ter vpliv superkritičnega ogljikovega dioksida na njihovo aktivnost
Katja Pogorelc, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje sintezo encimskih skupkov iz encima celulaza ali na kratko CLEAs ter vpliv superkritičnega ogljikovega dioksida (SC CO2) na aktivnost teh skupkov. Priprava zamreženih encimskih skupkov poteka po določenem postopku, katerega ključna dela sta obarjanje in zamreženje. Torej obarjanje topnega encima z ustreznim organskim topilom in nadaljnjo zamreženje tako oborjenega encima s pomočjo mrežnega povezovalca. V našem primeru smo kot mrežni povezovalec uporabili glutaraldehid in aceton kot obarjalni reagent. Zamrežene encimske skupke (CLEAs) smo izpostavili pri temperaturah 35 °C, 40 °C, 50 °C in 60 °C. Istočasno smo jih izpostavili v SC CO2 v visokotlačnem šaržnem reaktorju, in sicer pri temperaturah 35 °C, 40 °C, 50 °C in 60 °C in tlaku 100 bar ter pri temperaturah 35 °C in 40 °C ter tlaku 200 bar. Aktivnost CLEAs je s podaljšanjem inkubacijskega časa upadala.
Ključne besede: sinteza encimskih skupkov (CLEAs), celulaza, obarjenje, zamreženje, mrežni povezovalec, glutaraldehid, superkritični ogljikov dioksid
Objavljeno: 18.06.2014; Ogledov: 940; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

7.
AKTIVNOST ENCIMOV IZ ČRNE KVASOVKE PHAEOTHECA TRIANGULARIS
Laura Kolednik, 2014, diplomsko delo

Opis: Prevladujoča skupina gliv v solinah Jadranskega morja so črne kvasovke. Ena izmed njih je Phaeotheca triangularis, ki smo jo v tem diplomskem delu obravnavali. P. triangularis je halofilna kvasovka, ki v solinah najbolje uspeva pri slanosti od 22 do 28 %. Celice P. triangularis smo mehansko razbijali s homogenizatorjem od 10 do 90 min pri atm. tlaku in temperaturi 35 °C. Za primerjavo smo celično suspenzijo P. triangularis inkubirali pri atm. tlaku in temperaturi 35 °C. S homogenizatorjem so se celične stene kvasovk razbile in njihova vsebina se je izlila v tekoč medij. Tako smo lahko preučevali vpliv homogeniziranja na izločanje encimov in proteinov iz celične suspenzije P. triangularis v odvisnosti od časa izpostavitve. Določevali smo preostalo aktivnost encimov celulaze, β-glukozidaze, α-amilaze in proteaze tako, da smo na UV-Vis spektrofotometru merili absorbance supernatantov pri različnih valovnih dolžinah. Zanimal nas je vpliv mehanskih sil na preživelost celic P. triangularis v celični suspenziji. Ugotovili smo, da je preživelost celic P. triangularis s podaljševanjem časa homogenizacije upadala, medtem ko je koncentracija proteinov v celični suspenziji P. triangularis naraščala.
Ključne besede: P. triangularis, homogeniziranje, celulaza, β-glukozidaza, α-amilaza, proteaza
Objavljeno: 22.09.2014; Ogledov: 1350; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

8.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA NEKATERIH MIKRO- IN NANONOSILCEV ZA IMOBILIZACIJO ENCIMOV
Gordana Hojnik Podrepšek, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na dva sklopa, v katerih smo razširili dosedanje raziskave na področju priprave magnetnih nanodelcev, njihove funkcionalizacije in imobilizacije encimov na tako pripravljene mikro- in nanonosilce. Osrednji cilj disertacije je priprava magnetnih nanodelcev z metodo obarjanja ali koprecipitacije železovih (II) in železovih (III) ionov v alkalnem mediju, funkcionaliziranih s hitozanom po treh različnih metodah; metodi mikroemulzije, suspenzijske zamreževalne tehnike in kovalentne vezave. Podrobna karakterizacija tako pripravljenih nosilcev je bila izvedena s pomočjo presevne elektronske mikroskopije, vrstične elektronske mikroskopije, rentgenske praškovne difrakcije, z dinamičnim sipanjem laserske svetlobe, laserskim granulometrom in merjenjem specifične magnetizacije. Tako smo opazovali morfologijo in lastnosti magnetnih nosilcev. Površinsko funkcionalizacijo s hitozanom za doseganje višje funkcionalnosti smo potrdili s pomočjo energijskodisperzijske spektroskopije, termične analize, potenciometrične titracije in s Fourierevo transformacijo. Z mikrobiološkim testiranjem je bil določen vpliv magnetnih mikro- in nanonosilcev na rast mikrobnih kultur. Nadalje smo magnetne mikro- in nanodelce, prevlečene s plastjo hitozana, uporabili kot nosilce za imobilizacijo holesterol oksidaze (EC 1.1.3.6). S spreminjanjem različnih pogojev, kot so koncentracija encima, koncentracija in vrsta mrežnega povezovalca glutaraldehida ali pentaetilen heksamina ter hitrost stresanja, smo ugotovili, kako se spreminja učinkovitost imobilizacije encima ter kolikšen delež aktivnosti se pri tem ohrani v primerjavi s prostim encimom. Aktivnost imobilizirane holesterol oksidaze smo določili z reakcijo oksidacije holesterola. Optimalni reakcijski pogoji imobilizacije holesterol oksidaze na magnetne mikro- in nanonosilce so bili doseženi pri koncentraciji encima 1 mg/mL ob uporabi 0,02 M pentaetilenheksamina kot mrežnega povezovalca. Aktivnost imobilizirane holesterol oksidaze pri optimalnih reakcijskih pogojih je bila 79,03 %. Prav tako je bila stabilnost imobilizirane holesterol oksidaze pri ponovni uporabi dobra. V drugem sklopu je opisana priprava zamreženih encimskih skupkov iz encima celulaze (EC 3.2.1.4). Postopek priprave zamreženih encimskih skupkov vključuje dva pomembna koraka, in sicer obarjanje encima z dodatkom obarjalnega reagenta in zamreženje encimskih molekul z glutaraldehidom. Optimalni reakcijski pogoji sinteze zamreženih encimskih skupkov so bili doseženi pri koncentraciji glutaraldehida 0,0625 % (v/v) in uporabi etanola kot obarjalnega reagenta. Aktivnost imobilizirane celulaze v obliki zamreženih encimskih skupkov smo določili z reakcijo hidrolize celuloze. Aktivnost imobilizirane celulaze v obliki zamreženih encimskih skupkov pri optimalnih reakcijskih pogojih je bila 93,95 %. Prav tako je bila stabilnost imobilizirane celulaze pri ponovni uporabi dobra.
Ključne besede: magnetni nanodelci, imobilizacija encimov, hitozan, holesterol oksidaza, celulaza, zamreženi encimski skupki.
Objavljeno: 16.09.2015; Ogledov: 942; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

9.
VPLIV PARAMETROV NA SINTEZO ZAMREŽENIH ENCIMSKIH SKUPKOV (CLEAs) IZ ENCIMA CELULAZA
Maša Petko, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana sinteza encimskih skupkov ali agregatov iz encima celulaza, katere na kratko imenujemo CLEAs (Crosslinked enzyme aggregates). Zamrežene encimske skupke smo pripravili po že znanem postopku, ki je sestavljen iz dveh ključnih delov. Prvi del predstavlja oboritev encima s pomočjo obarjalnega reagenta, ki je lahko organsko topilo ali raztopina anorganske soli. Temu sledi zamreženje oborjenega encima s pomočjo zamrežitvenega reagenta. Glutaraldehid je organska molekula in se najpogosteje uporablja kot zamrežitveni reagent, predvsem zaradi enostavne uporabe in relativno nizke nabavne cene. Pri sintezi CLEAs smo optimirali parametre z namenom izboljšanja relativne aktivnosti encimskih agregatov. V fazi obarjanja smo ugotavljali, kateri so tisti obarjalni reagenti, ki nam ne povzročijo ireverzibilne denaturacije, saj s tem deaktiviramo encim in izgubimo nativno aktivnost encima. Na koncu smo določili tudi stabilnost sintetizirane CLEAs, s poskusi ponovne uporabe imobiliziranega encima. Z eksperimentalnim delom smo uspešno sintetizirali zamrežene encimske skupke iz encima celulaze. Sintezo smo izvajali pri sobni temperaturi z uporabo pufra PBS (20 mM in pH = 7), s koncentracijo albumina γalbumin = 17 mg/mL in z Vrazt. celulaze = 100 µL. Za obarjanje smo uporabili 90 % delež topil, ki smo mu smo dodali 10 % delež encima celulaze. Uporabljeni obarjalni reagenti so: metanol, etanol, propanol, 2-propanol, aceton, amonijev sulfat, tetrahidrofuran, dimetilsulfoksid, polietilen glikol (PEG 1500, 6000, 20000), kloroform, n-heptan, heksan, dimetileter, butanol, acetonitril in dekanol. V stopnji zamreženja smo uporabili tiste obarjalne reagente, kjer je bilo obarjanje uspešno. Zamreženje je potekalo 3 ure. Ugotovili smo, da je bila najvišja aktivnost CLEAs pri uporabi obarjalnega reagenta etanola in pri koncentraciji glutaraldehida ϕ = 0,0625 %. Končni produkt sinteze CLEAs je bila motna suspenzija, kjer je bila povprečna velikost agregatov 43 µm. Kljub visoki aktivnosti smo ugotovili, da CLEAs ni stabilna, saj dobimo razpolovno dobo encima že po 2. ciklu. V začetni fazi raziskave smo sintetizirali CLEAs s sicer nižjo aktivnostjo, vendar so bili dobljeni agregati stabilnejši. S tem smo ovrgli trditev, da je aktivnejša CLEAs tudi stabilnejša.
Ključne besede: zamreženi encimski skupki, CLEAs, celulaza, mrežni povezovalec, glutaraldehid, obarjalni reagenti
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 721; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

10.
PRIMERJALNA ŠTUDIJA PREDELAVE SUROVE CELULOZE LISTAVCEV IN IGLAVCEV
Urška Hajdinjak, 2015, diplomsko delo

Opis: Osnovni cilj diplomskega dela je bil proučiti najučinkovitejšo predobdelavo celuloze listavcev in iglavcev kot alternativnega materiala za obnovljivo energijo. Za učinkovit potek hidrolize celuloze do glukoze smo določili ustrezne procesne pogoje in primerjali izkoristke reakcij. Celulozo smo predobdelovali na več načinov; z mletjem, toplotno obdelavo, ionskimi tekočinami in fosforno (V) kislino. S predobdelavo smo zmanjšali področja kristaliničnosti, kjer so glukozne molekule med seboj povezane z močnimi vezmi. Encimsko hidrolizo celuloze smo izvajali v reaktorju EasyMax 102 (Mettler Toledo) z encimi celulaze. Encimska hidroliza se največkrat izvaja v blagih procesnih pogojih, zato so bile reakcije učinkovite pri temperaturi 45 ˚C in pri uporabi acetatnega pufra (pH = 5). Reakcije so potekale 24 h, njihova izvedba je bila hitra in preprosta. Produkt reakcij hidrolize je bila glukoza, katere koncentracijo smo določili s spektrofotometrično metodo. Na podlagi dobljenih rezultatov smo primerjali izkoristke reakcije s celulozo listavcev in iglavcev. Najučinkovitejša je bila kislinska predobdelava. Rezultati so pokazali najvišje presnove pri celulozi listavcev, v našem primeru evkaliptusa, saj so njegova celulozna vlakna najkrajša in najtanjša. Vsa uporabljena celulozna vlakna smo pred in po kislinski predobdelavi mikroskopirali ter jih posneli z FTIR spektrofotometrom. Posnetki so potrdili naše ugotovitve glede doseženih presnov posameznih reakcij.
Ključne besede: celuloza, vlakna, predobdelava celuloze, encimska hidroliza, encim celulaza
Objavljeno: 03.11.2015; Ogledov: 706; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici