| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DEJAVNIKI USKLAJENOSTI NOTRANJE REVIZIJE S STRATEŠKIMI NAČRTI ORGANIZACIJE
Polona Pergar Guzaj, 2016, magistrsko delo

Opis: Upoštevajoč spremembe strokovnih pravil in priporočil na področju notranje revizije, ki vse bolj poudarjajo pomembnost povezovanja notranje revizije s sistemi upravljanja tveganj v organizaciji in delovanje notranje revizije na strateškem nivoju, nas je zanimalo, ali ima razvitost posamezne organizacije na področju upravljanja tveganj pozitiven vpliv na usklajenost notranje revizije s strateškimi načrti organizacije. Zanimalo nas je tudi, ali usklajenost notranje revizije s strateškimi načrti organizacije pozitivno vpliva na zadostnost virov na področju notranje revizije. Z analizo podatkov, zbranih v raziskavi CBOK, ki jo je v letu 2015 izvedel Mednarodni inštitut notranjih revizorjev (IIA), smo preverili 15 hipotez, vsako za 4 skupine (anketirane notranje revizorje v Sloveniji, anketirane notranje revizije v regiji Srednja in vzhodna Evropa, anketirane notranje revizije v Evropi ter vse anketirane notranje revizorje). Žal rezultati za Slovenijo niso zanesljivi, saj je bil vzorec premajhen. Po opravljeni obdelavi podatkov lahko zaključimo, da imajo aktivnosti organizacije na področju upravljanja tveganj (vsaj na nivoju vseh anketiranih), ki prispevajo k višji razvojni stopnji organizacije na področju upravljanja tveganj, praviloma pozitiven vpliv na usklajenost notranje revizije s strateškimi načrti organizacije ter (vsaj v večini primerov) tudi na zadostnost virov, namenjenih notranji reviziji. Četudi vse postavljene hipoteze niso bile potrjene, notranjim revizorjem priporočamo, da vztrajajo pri aktivnostih, ki pospešujejo razvoj upravljanja tveganj v organizaciji, širijo pogled na poslovanje in dolgoročno vizijo delovanja, tako notranje revizije, kot tudi organizacije kot celote. Notranja revizija ni sama sebi namen in za dolgoročen razvoj in obstoj bo morala notranja revizija narediti več. Le izvrstni kadri, trdni odnosi z deležniki in trdo delo bodo notranji reviziji omogočili vlogo, kot je opisana v poslanstvu notranje revizije in načelih.
Ključne besede: Notranja revizija, deležniki, strateški načrti, celovito upravljanje tveganj, vloga notranje revizije, zagotavljanje kvalitete notranje revizije, stopnje zrelosti organizacije na področju upravljanja tveganj.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2016; Ogledov: 1754; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

2.
RAZVOJ ORODJA ZA CELOVITO UPRAVLJANJE TVEGANJ
Igor Zgonc, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Celovito upravljanje tveganj postaja eden ključnih gradnikov uspešnega vodenja organizacije, ne glede na njeno velikost ali panogo. Organizacije, ki so pri tem uspešnejše, dosegajo bistveno boljše poslovne rezultate. Vprašanje, kako vzpostaviti čim boljši sistem upravljanja tveganj in ga nato še sistemsko nadgrajevati, da postane res učinkovit, je izziv mnogim organizacijam. Predvsem se pojavljajo težave z ljudmi, procesi, ukrepi in podatki. Vse to z velikostjo organizacije tako narašča, da je smiselno obdelovanje teh dejavnikov eden ključnih problemov. Cilj moje raziskave je bil poiskati te pereče probleme in jih poskusiti rešiti oziroma omiliti z učinkovitim programskim orodjem za upravljanje tveganj. Dobre programske rešitve morajo reševati ali odpravljati probleme, ne pa ustvarjati novih. Ustvarjene so na podlagi povratnih informacij s strani uporabnikov. Za uspešno izvedbo je bilo treba najprej preučiti poznane metode, standarde in dobre prakse. Šele nato smo se lahko lotili analize stanja v Sloveniji in svetu ter prepoznavanja tipičnih, poznanih težav. Analiza teh težav omogoča iskanje možnih rešitev in njihov preizkus pri pravih uporabnikih. Z raziskavo je bilo identificiranih veliko težav, ki jih orodje za celovito upravljanje tveganj naslavlja, v bistvu pa le deloma odpravlja. Na koncu največjo dodano vrednost orodju dajejo funkcionalnosti, ki v sami zasnovi orodja sploh niso bile pomembne (npr. združevanje rezultatov več entitet), uporabniki pa prav v njih prepoznajo boljše rezultate zase in organizacijo, v kateri delujejo.
Ključne besede: upravljanje tveganj, celovito upravljanje tveganj, programsko orodje za upravljanje tveganj, Silver Bullet Risk
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 2530; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici