| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrok
Kristina Janžič, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrok obsega teoretični in empirični del. Za potrebe empiričnega dela smo v teoretičnem delu raziskali cilje, vsebino in metode plesne vzgoje, ki se prepletajo z otroškim ljudskim izročilom. Opisali smo elemente otroškega ljudskega izročila, ki jih vzgojitelji lahko vključijo v tedenski delovni načrt. V empiričnem delu smo raziskali vplive seznanjanja otrok z ljudskim izročilom in ljudskimi plesi ter posledično pomen otroških folklornih skupin pri razvoju in plesni sposobnosti otroka. Zanimalo nas je, zakaj sta otroško ljudsko izročilo in obogatitvena dejavnost folklora pomemben dejavnik plesne vzgoje. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete vzgojiteljev in jih kvantitativno obdelali s pomočjo deskriptivne metode. Ugotovili smo, da je izvajanje obogatitvene dejavnosti folklora eden izmed najlažjih načinov, da otrokom približamo slovensko ljudsko izročilo. Otroci otroško ljudsko izročilo sprejemajo pozitivno, gibalno-plesne aktivnosti pa spodbujajo otrokovo ustvarjalno mišljenje, čustveno doživljanje in ponujajo ogromno možnosti za seznanjanje z ljudskimi pesmimi, ljudskimi plesi, pripovedmi, šegami in navadami. Ohranjanje in poustvarjanje ljudskega izročila je v predšolski vzgoji izjemno pomembno in najlažje ga prenašamo preko plesne vzgoje.
Ključne besede: plesna vzgoja, otroško ljudsko izročilo, obogatitvena dejavnost folklora, celostni razvoj otroka
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 442; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (751,77 KB)

2.
Učinek poslušanja glasbe na izbiro aktivnosti pri otrocih in mladostnikh s posebnimi potrebami
Romana Pušnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Glasba in zvok igrata pomembno vlogo v zgodnjem otroštvu in celostnem razvoju otrok, še posebej pa so na glasbo odzivni otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. Namen raziskave je bil ugotoviti učinek glasbenega ozadja na izbiro prostočasnih dejavnosti pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami. Opazovali smo čustveno-vedenjski odziv na različne glasbene zvrsti ter učinek glasbe na motivacijo, pozornost ter psiho-fizično delovanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Dodatno smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja preverili uporabo glasbe in prostočasnih aktivnosti v domačem okolju. V raziskavo so bili vključeni štirje otroci s posebnimi potrebami z zmerno, lažjo in težjo motnjo v duševnem razvoju, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanju ter bivajo v domu za učence s posebnimi potrebami. Vsak udeleženec je sodeloval pri štirih srečanjih, kjer so bili izpostavljeni štirim različnim zvrstem glasbe v senzorni sobi, z namenom širšega izbora prostočasnih dejavnosti. Rezultati so pokazali, da ima glasbeno ozadje pozitivne učinke na čustvovanje, vedenje, motivacijo in vztrajnost ter da ima pri izbiri prostočasnih dejavnosti pomembno vlogo. Predstavljene so tudi omejitve raziskave ter predlogi za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, celostni razvoj otroka, otroci s posebnimi potrebami, glasbena terapija, zvočno ozadje
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 465; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

3.
MOŽNOSTI ZA GIBALNE DEJAVNOSTI MOTORIČNO NADARJENIH OTROK V VRTCU
Damjana Čakš, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Možnosti za gibalne dejavnosti motorično nadarjenih otrok v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj otroka ter motorični razvoj otroka, načrtovanje, izvajanje in vrednotenje dejavnosti v vrtcu, motorične sposobnosti, značilnosti motorično nadarjenih otrok v vrtcu ter usposobljenost vzgojiteljev za delo z motorično nadarjenimi otroki. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo ankete. V raziskovalni vzorec smo vključili neslučajnostno konkretno populacijo 252 vzgojiteljic zaposlenih v 23 javnih vrtcih. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, anketo s 5-stopenjsko lestvico stališč Likertovega tipa. Podatke smo obdelali s kvantitativno obdelavo (deskriptivna statistika, frekvenčna distribucija). Namen diplomske naloge je bil predstaviti možnosti za izvajanje gibalnih dejavnosti z motorično nadarjenimi otroki v vrtcih in kako vzgojitelji ravnajo z motorično nadarjenimi otroki. Ugotovili smo; da vzgojiteljice pri gibalnih dejavnostih prepoznajo motorično nadarjene otroke, nekatere celo že med igro v igralnici; da mlajše vzgojiteljice veliko časa posvečajo gibalnim dejavnostim motorično nadarjenih otrok v primerjavi s starejšimi vzgojiteljicami; vzgojiteljice, ki imajo daljši staž dela v vrtcu, pripravijo za motorično nadarjene otroke zahtevnejše vaje v primerjavi z vzgojiteljicami s krajšim stažem dela v vrtcu; po mnenju anketiranih vzgojiteljic motorično nadarjeni otroci ne sodelujejo radi pri gibalnih dejavnostih; vzgojiteljicam z višjo stopnjo izobrazbe delo z motorično nadarjenimi otroki ni izziv.
Ključne besede: celostni razvoj otroka, motorični razvoj otroka, motorične sposobnosti, motorično nadarjeni otroci v vrtcu, usposobljenost vzgojiteljev
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 4446; Prenosov: 1388
.pdf Celotno besedilo (759,09 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici