1. Vpliv ustvarjalnega giba in plesa na otrokov celostni razvoj : diplomsko deloTina Vidovič, 2023, diplomsko delo Opis: Ples predstavlja otroku gibalno aktivnost, sprostitev, vključevaje v skupino, izražanje čustev in ustvarjalnost. Zato je pomembno, da v predšolskem obdobju spodbujamo ustvarjalni gib, kjer lahko otrok z gibanjem izraža in oblikuje posamezne učno-vzgojne vsebine. Vključevanje le-tega v proces omogoči otroku intelektualno rast na različnih področjih, spodbuja ustvarjalnost, nebesedno komunikacijo, učne potenciale, združi telesne, kognitivne, socialne in čustvene sposobnosti. Tako lahko z ustvarjalnim gibom vplivamo na otrokov celostni razvoj, da ga vključujemo v vsa področja dejavnosti, ki so opredeljena v Kurikulumu za vrtce. Na podlagi obstoječih raziskav in pregleda literature smo v teoretični nalogi raziskali pomen ustvarjalnega giba in njegov vpliv na kognitivni, čustveni, motorični in socialni razvoj otroka. Raziskali smo tudi, kako lahko ustvarjalni gib vključujemo v vsa področja po Kurikulumu. Na podlagi teoretičnih izhodišč smo nato pripravili primere dejavnosti za področja jezika, matematike, naravoslovja in družbe, gibanja in umetnosti. Pri vsakem področju smo izpostavili tudi cilje, ki jih uresničujemo z danimi dejavnostmi.
Ključne besede: ustvarjalni gib, predšolski otrok, celostni razvoj, področja razvoja, dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 685; Prenosov: 89
 Celotno besedilo (697,09 KB) |
2. Glasba kot sredstvo spodbujanja celostnega razvoja predšolskih otrok : magistrsko deloJanja Dovnik, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil predstaviti, kako pomemben in vsestranski vpliv imajo za otrokov celostni razvoj glasba in glasbene dejavnosti. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej podrobno predstavimo celostni razvoj otroka, nato glasbeni razvoj otroka in razvoj njegovih glasbenih sposobnosti. V nadaljevanju sledi podrobnejša predstavitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in različne teorije razvoja osebnosti v povezavi z razvojem glasbenih sposobnosti. Nato bomo predstavili stopnje glasbenih sposobnosti ter njihovo strukturo, otrokove glasbene sposobnosti v posameznih obdobjih razvoja (novorojenček, zgodnje otroštvo, srednje otroštvo). Podrobneje bo predstavljen vpliv glasbe na vzgojo otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na njegov celostni razvoj. V nadaljevanju naloge sledi podrobnejša predstavitev vpliva glasbe na posamezno področje otrokovega razvoja (afektivno-socialni; psihomotorični; kognitivni). Na koncu teoretičnega uvoda pa bomo predstavili funkcijo glasbene vzgoje pri celostnem razvoju otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na otroke s posebnimi potrebami.
V empiričnem delu smo želeli preučiti učinke glasbenih dejavnosti na celostni razvoj predšolskih otrok. Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 150 strokovnih delavcev v vrtcih iz različnih slovenskih regij. Raziskava je pokazala, da se strokovni delavci zaposleni v Slovenskih vrtcih zelo pogosto poslužujejo glasbenih dejavnosti za spodbujanje celostnega razvoja otroka. Dobljeni rezultati so pokazali, da se strokovni delavci v vrtcih zavedajo pomena glasbe za celostni razvoj predšolskih otrok.
Ključne besede: glasba, celostni razvoj, vrtec, pomen glasbenih dejavnosti, glasbeni razvoj, otroci s posebnimi potrebami.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 1637; Prenosov: 276
Celotno besedilo (1,79 MB) |
3. Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrokKristina Janžič, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrok obsega teoretični in empirični del. Za potrebe empiričnega dela smo v teoretičnem delu raziskali cilje, vsebino in metode plesne vzgoje, ki se prepletajo z otroškim ljudskim izročilom. Opisali smo elemente otroškega ljudskega izročila, ki jih vzgojitelji lahko vključijo v tedenski delovni načrt. V empiričnem delu smo raziskali vplive seznanjanja otrok z ljudskim izročilom in ljudskimi plesi ter posledično pomen otroških folklornih skupin pri razvoju in plesni sposobnosti otroka. Zanimalo nas je, zakaj sta otroško ljudsko izročilo in obogatitvena dejavnost folklora pomemben dejavnik plesne vzgoje. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete vzgojiteljev in jih kvantitativno obdelali s pomočjo deskriptivne metode. Ugotovili smo, da je izvajanje obogatitvene dejavnosti folklora eden izmed najlažjih načinov, da otrokom približamo slovensko ljudsko izročilo. Otroci otroško ljudsko izročilo sprejemajo pozitivno, gibalno-plesne aktivnosti pa spodbujajo otrokovo ustvarjalno mišljenje, čustveno doživljanje in ponujajo ogromno možnosti za seznanjanje z ljudskimi pesmimi, ljudskimi plesi, pripovedmi, šegami in navadami. Ohranjanje in poustvarjanje ljudskega izročila je v predšolski vzgoji izjemno pomembno in najlažje ga prenašamo preko plesne vzgoje.
Ključne besede: plesna vzgoja, otroško ljudsko izročilo, obogatitvena dejavnost folklora, celostni razvoj otroka
Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 1456; Prenosov: 124
Celotno besedilo (751,77 KB) |
4. Učinek poslušanja glasbe na izbiro aktivnosti pri otrocih in mladostnikh s posebnimi potrebamiRomana Pušnik, 2018, magistrsko delo Opis: Glasba in zvok igrata pomembno vlogo v zgodnjem otroštvu in celostnem razvoju otrok, še posebej pa so na glasbo odzivni otroci in mladostniki s posebnimi potrebami.
Namen raziskave je bil ugotoviti učinek glasbenega ozadja na izbiro prostočasnih dejavnosti pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami. Opazovali smo čustveno-vedenjski odziv na različne glasbene zvrsti ter učinek glasbe na motivacijo, pozornost ter psiho-fizično delovanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Dodatno smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja preverili uporabo glasbe in prostočasnih aktivnosti v domačem okolju.
V raziskavo so bili vključeni štirje otroci s posebnimi potrebami z zmerno, lažjo in težjo motnjo v duševnem razvoju, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanju ter bivajo v domu za učence s posebnimi potrebami. Vsak udeleženec je sodeloval pri štirih srečanjih, kjer so bili izpostavljeni štirim različnim zvrstem glasbe v senzorni sobi, z namenom širšega izbora prostočasnih dejavnosti.
Rezultati so pokazali, da ima glasbeno ozadje pozitivne učinke na čustvovanje, vedenje, motivacijo in vztrajnost ter da ima pri izbiri prostočasnih dejavnosti pomembno vlogo. Predstavljene so tudi omejitve raziskave ter predlogi za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, celostni razvoj otroka, otroci s posebnimi potrebami, glasbena terapija, zvočno ozadje
Objavljeno v DKUM: 13.12.2018; Ogledov: 1523; Prenosov: 263
Celotno besedilo (1,74 MB) |
5. Analiza športne dejavnosti in kakovosti življenja otrok v dvojezični osnovni šoliRoland Smej, 2017, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil analizirati športno dejavnost in kakovost življenja otrok v dvojezični osnovni šoli. Podatki za raziskavo so bili zbrani na Dvojezični osnovni šoli I Lendava. Sodelovalo je 99 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Za zbiranje podatkov smo kot instrument raziskovanja uporabili dva vprašalnika. En vprašalnik so izpolnili učenci, drugega pa starši. Vprašalnik za učence je preveden vprašalnik Kid kindl children's questionnaire. Omenjen vprašalnik je namenjen meritvam kakovosti življenja otrok. Vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«, ki so ga izpolnili starši, pa je namenjen ugotavljanju športne dejavnosti otrok. Posebej za fante in dekleta smo izmerili osnovne statistične značilnosti za vsako spremenljivko skupine nizko športno dejavnih (NŠD), srednje športno dejavnih (SŠD) in zelo športno dejavnih (ZŠD). Prav tako smo med različno športno dejavnimi fanti in dekleti ugotavljali razlike v kakovosti življenja in posameznih segmentih kakovosti življenja. To smo ugotavljali s pomočjo analize variance (ANOVA). Statistično značilne razlike so bile ugotovljene na ravni tveganja 0,05. Rezultati raziskave so pokazali, da se v dvojezičnem okolju premalo otrok ukvarja s športnimi dejavnostmi vsaj 60 minut na dan. S pomočjo testa ANOVA smo ugotovili, da noben od posameznih parametrov kakovosti življenja statistično ni značilen za noben spol. Le pri dekletih je v odnosih s prijatelji ugotovljena statistično značilna razlika med športno bolj dejavnimi in športno manj dejavnimi. Med športno bolj dejavnimi otroci in športno manj dejavnimi otroci prav tako ni statistično značilne razlike v kakovosti življenja. Otroci na dvojezičnem okolju se ukvarjajo z vsemi štirimi oblikami športnih dejavnosti. Pri fantih je najbolj priljubljena športna dejavnost v klubu. Dekleta v dvojezičnem okolju pa se s športnimi dejavnostmi najraje ukvarjajo skupaj z družinskimi člani. Tako pri fantih kot pri dekletih je najmanj športnega udejstvovanja na področju športne interesne dejavnosti v šoli.
Ključne besede: celostni razvoj, športna dejavnost, kakovost življenja, dvojezično okolje
Objavljeno v DKUM: 28.07.2017; Ogledov: 1580; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,35 MB) |
6. Izkoriščanje vadbenih površin v vrtcuRomana Trontelj, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Izkoriščanje vadbenih površin v vrtcu smo želeli ugotoviti, kakšna je stopnja zadovoljstva otrok z igro v telovadnici, na igrišču, na travniku in v gozdu. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili in podrobneje opisali značilnosti otrokovega celostnega razvoja, se osredotočili na otrokovo igro ter opisali različne možnosti gibalno/športnih površin v vrtcih. V empiričnem delu smo predstavili in analizirali rezultate, ki smo jih pridobili s kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Za merski inštrument smo uporabili intervju, sestavljen iz strukturiranih vprašanj odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je neslučajnostni iz konkretne populacije, ki ga je sestavljalo 22 otrok, starih od 5 do 6 let iz vrtca Ivančna Gorica, enota Pikapolonica, s katerimi smo intervju izvajali vsakih 14 dni v obdobju dveh mesecev. Dobljene podatke smo kvantitativno obdelali na nivoju deskriptivne statistike s pomočjo frekvenčne distribucije in jih prikazali v obliki tabel. Ugotovili smo, da je zadovoljstvo otrok različno glede na posamezne površine. Otroci so svoje ocene podali glede na vnaprej zastavljeno lestvico s tremi odgovori (zelo mi je bilo všeč – ocena 1; malo manj mi je bilo všeč – ocena 2; ni mi bilo všeč – ocena 3). Najnižjo povprečno oceno pri igri na različnih vadbenih površinah so otroci podali telovadnici in ne gozdu, kot smo sprva predvidevali. Prav tako pa smo ugotovili, da obstajajo razlike med spoloma pri zadovoljstvu na posameznih površinah.
Ključne besede: predšolski otrok, celostni razvoj, igra, vadbene površine
Objavljeno v DKUM: 25.07.2017; Ogledov: 1130; Prenosov: 146
Celotno besedilo (538,70 KB) |
7. Športni vrtecAlej Kop, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Športni vrtec smo na podlagi deskriptivnega pristopa najprej predstavili izjemen pomen, ki ga imata gibanje in šport za zdravje ter celostni razvoj otrok. Opisali smo, kakšno je stanje na tem področju danes in kako so vzgojitelji usposobljeni za izvajanje športnih dejavnosti. Osredotočili smo se na možne organizacijske oblike dela pri športni vzgoji ter na dva najpomembnejša športna programa, ki sta predšolskim otrokom na voljo na državni ravni. Raziskali smo tudi pomen medpodročnega povezovanja športnih in ostalih vsebin ter Gardnerjevo teorijo mnogoterih inteligentnosti. Namen diplomske naloge je bil preučiti koncept delovanja športnega vrtca, predstaviti idejo, program ter način dela in ugotoviti, kakšni so zakonski predpisi za njegovo ustanovitev in ali je to uresničljiva ter tudi dobra poslovna priložnost. Ugotovili smo, da določa izvajanje zasebnega vrtca množica zahtevnih predpisov ter določil, zato je vsaj za začetek lažji in smotrnejši način ustanovitev organiziranega varstva v obliki zavoda. Glede na to, da so kapacitete slovenskih vrtcev zasedene, da so trenutno v Sloveniji le trije vrtci s specifičnim poudarkom na gibalnih/športnih vsebinah in da se v današnjem času hitrega tempa ter vse bolj razširjenega sedečega načina življenja vedno bolj poudarja pomen gibanja in športnega udejstvovanja, bi bila ustanovitev novega športnega vrtca zagotovo uspešna in zanimiva popestritev ponudbe vzgojno-varstvenih zavodov v Sloveniji.
Ključne besede: gibanje, gibalni razvoj otrok, celostni razvoj otrok, gibalne sposobnosti, zdravje otrok, gibalne/športne dejavnosti, zasebni vrtec, športni vrtec.
Objavljeno v DKUM: 13.11.2015; Ogledov: 3224; Prenosov: 380
Celotno besedilo (750,07 KB) |
8. UČINEK GIBALNIH DEJAVNOSTI V VRTCU, IZVAJANIH V RAZLIČNIH OBDOBJIH DNEVAMarina Petakovič, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Učinek gibalnih dejavnosti v vrtcu, izvajanih v različnih obdobjih dneva obsega teoretični in empirični del naloge. V teoretičnem delu smo zajeli psihomotorično učenje, motorične sposobnosti človeka, otrokov celostni razvoj, vsebine gibalnih/športnih aktivnosti, otroško igro, vpliv vrtca na otrokov razvoj in učinkovitost gibalnih dejavnosti v vrtcu glede na čas izvajanja dejavnosti. V empiričnem delu so na podlagi pedagoškega eksperimenta prikazani rezultati posameznih motoričnih testov, in sicer z inicialnega in s finalnega motoričnega testiranja dveh eksperimentalnih skupin (eksperimentalna skupina po zajtrku in eksperimentalna skupina pred kosilom) in kontrolne skupine. Vsako motorično testiranje je vsebovalo trinajst testov različnih motoričnih sposobnosti. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 52 otrok v starosti tri do štiri leta. Pedagoški eksperiment je potekal dva meseca. Pri zbiranju podatkov smo uporabili deskriptivno in eksperimentalno metodo. Pridobljene podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko (minimalna, maksimalna in povprečna vrednost, Z-vrednost inicialnih in finalnih motoričnih testov), za testiranje hipotez pa smo uporabili t-test za odvisna vzorca in preizkus ANOVA. V raziskavi smo ugotovili, da je pri otrocih, ki izvajajo gibalne dejavnosti pred kosilom, statistično značilna razlika med rezultati testov na začetku in koncu eksperimenta. Ugotovili smo tudi, da obstaja statistično značilna razlika med začetnim in končnim testiranjem pri otrocih obeh eksperimentalnih skupin.
Ključne besede: učinek gibalnih dejavnosti, čas izvajanja gibalnih dejavnosti, gibalne dejavnosti, otrokov celostni razvoj, motorične sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 28.03.2014; Ogledov: 1837; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,19 MB) |
9. GIBALNA/ŠPORTNA AKTIVNOST OTROK KOT SREDSTVO ZA USTVARJANJE ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGASuzana Šober, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Gibalna/športna aktivnost otrok kot sredstvo za ustvarjanje zdravega življenjskega sloga je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so s pomočjo deskriptivne metode predstavljeni pomen gibanja za otroka, vpliv gibanja na telesno in psihično zdravje ter imunski sistem, vloga družine pri ustvarjanju aktivnega življenjskega sloga otrok, pomen gibanja v naravi, pomen gibalne aktivnosti za celostni razvoj otroka, vloga vrtca v otrokovem gibalnem razvoju ter zdravstvene težave otrok in mladostnikov sodobne družbe. V empiričnem delu so prikazani rezultati in analiza anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši in vzgojitelji. Raziskovalni vzorec je zajet iz konkretne populacije in predstavlja slučajnostni vzorec strokovnih delavcev in staršev otrok v starosti 1–6 let iz različnih enot vrtcev SV Slovenije (Sveta Ana, Benedikt, Sladki Vrh in Pernica). Podatki so kvalitativno obdelani in analizirani na nivoju deskriptivne statistike s pomočjo frekvenčne distribucije in bivariatne analize ter prikazani v obliki tabel in grafov. Ugotovili smo, da starost vzgojiteljev ne vpliva na omogočanje gibalnih dejavnosti otrokom, da se količina načrtovanih dejavnosti (vsak dan) glede na stopnjo izobrazbe ne razlikuje in da starost staršev ne vpliva na mnenje o pomembnosti dejstva, da vzgajati gibalno aktivnega otroka pomeni vzgojiti gibalno aktivnega odraslega.
Ključne besede: gibalne dejavnosti v vrtcu in naravi, usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih dejavnosti otrok, gibanje/šport kot pomemben dejavnik zdravega načina življenja, vloga vrtca in družine v gibalnem razvoju otrok, celostni razvoj otrok.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2013; Ogledov: 3541; Prenosov: 522
Celotno besedilo (955,54 KB) |
10. MOŽNOSTI ZA GIBALNE DEJAVNOSTI MOTORIČNO NADARJENIH OTROK V VRTCUDamjana Čakš, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Možnosti za gibalne dejavnosti motorično nadarjenih otrok v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj otroka ter motorični razvoj otroka, načrtovanje, izvajanje in vrednotenje dejavnosti v vrtcu, motorične sposobnosti, značilnosti motorično nadarjenih otrok v vrtcu ter usposobljenost vzgojiteljev za delo z motorično nadarjenimi otroki. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo ankete. V raziskovalni vzorec smo vključili neslučajnostno konkretno populacijo 252 vzgojiteljic zaposlenih v 23 javnih vrtcih. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, anketo s 5-stopenjsko lestvico stališč Likertovega tipa. Podatke smo obdelali s kvantitativno obdelavo (deskriptivna statistika, frekvenčna distribucija). Namen diplomske naloge je bil predstaviti možnosti za izvajanje gibalnih dejavnosti z motorično nadarjenimi otroki v vrtcih in kako vzgojitelji ravnajo z motorično nadarjenimi otroki. Ugotovili smo; da vzgojiteljice pri gibalnih dejavnostih prepoznajo motorično nadarjene otroke, nekatere celo že med igro v igralnici; da mlajše vzgojiteljice veliko časa posvečajo gibalnim dejavnostim motorično nadarjenih otrok v primerjavi s starejšimi vzgojiteljicami; vzgojiteljice, ki imajo daljši staž dela v vrtcu, pripravijo za motorično nadarjene otroke zahtevnejše vaje v primerjavi z vzgojiteljicami s krajšim stažem dela v vrtcu; po mnenju anketiranih vzgojiteljic motorično nadarjeni otroci ne sodelujejo radi pri gibalnih dejavnostih; vzgojiteljicam z višjo stopnjo izobrazbe delo z motorično nadarjenimi otroki ni izziv.
Ključne besede: celostni razvoj otroka, motorični razvoj otroka, motorične sposobnosti, motorično nadarjeni otroci v vrtcu, usposobljenost vzgojiteljev
Objavljeno v DKUM: 11.09.2012; Ogledov: 5102; Prenosov: 1441
Celotno besedilo (759,09 KB) |
