| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TRAJNOSTNI RAZVOJ V VISOKEM ŠOLSTVU: UČINKOVITA IN OKOLJSKO ODGOVORNA UNIVERZA
Rebeka Lukman, 2009, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo se osredotočili na trajnostni razvoj v visokošolskih institucijah. Mnoge elitne univerze, predvsem ameriške so že prevzele načela trajnostnega razvoja in jih pričele vključevati v svoje dejavnosti (od upravljanja univerz do raziskovanja, izobraževanja in vsakodnevnih aktivnosti). V doktorski disertaciji smo z namenom vključevanja trajnostnega razvoja v strukturo, organizacijo in politiko univerze predstavili dva koncepta, Demingovo spiralo in družbeno ekologijo, ki smo jima sledili pri vključevanju trajnostnega razvoja na študijskem primeru Univerze v Mariboru. Pri Demingovi spirali smo se osredotočili na prvo (politika), drugo (operacije) in delno na tretjo (evalvacija) stopnjo. Ti koraki vključujejo vizijo, poslanstvo, ustanavljanje teles in aktivnosti trajnostne univerze. Prednost te metodologije je možnost nenehnega preverjanja in izboljševanja projekta trajnostne univerze. V kontekstu družbene ekologije smo se osredotočili na elemente, ki jih mora zadovoljiti trajnostna univerza in sistemski pristop, kar pomeni njeno vpetost v regionalno in globalno okolje. Rezultati naše raziskave so prikazali načela družbene ekologije kot smotrno ogrodje približevanju univerze trajnostnemu razvoju. S preudarnim načrtovanjem lahko univerze izboljšajo svoj okoljski odtis, zmanjšajo stroške in spodbudijo deležnike k družbeni odgovornosti. Z metodami družbene ekologije smo razpoznali izzive, ki se pojavljajo na Tehniških fakultetah. Mednje sodijo zmanjšanje vplivov na globalno segrevanje ozračja, upravljanje z odpadki in posodabljanje kurikuluma. Trajnostni razvoj na univerzi ni pomemben zgolj iz vidika upravljanja, ampak tudi iz vidika izobraževanja. Da bi lahko analizirali izobraževalne programe, smo v doktorski disertaciji izvedli študijo sistemske razvrstitve trajnostnih izrazov in definicij z namenom razviti osnovo oz. ogrodje za izboljšano, skladno in povezano izrazje, ki se navezuje na okoljsko tehniko in trajnostni razvoj. Študija zajema več kot petdeset okoljskih pojmov in definicij ter omogoča jasno in nedvoumno razlikovanje med posameznimi izrazi in njihovimi definicijami. Pri študiji izobraževanja za trajnostni razvoj smo pozornost namenili predvsem kurikulumom prve stopnje kemijske ter okoljske tehnike in tehnologije. Naša raziskava se je nanašala na raznolikost in pogostost trajnostno usmerjenih predmetov v kurikulumih kemijske in okoljske tehnike ter je pokazala, da v tem oziru nove članice EU prednjačijo pred državami predpristopnicami in državama prostega trgovinskega pretoka. V doktorski disertaciji smo se osredotočili tudi na učbenike, namenjene izobraževanju okoljskih inženirjev, ter ugotovili, da bi jih lahko izboljšali. Na osnovi raziskav smo zasnovali modul ter predmetnik druge stopnje Okoljske tehnike in trajnostnega razvoja. Oba temeljita na akreditacijskih merilih, tudi ameriških. Vzorec celotnega postopka priprave (pregled programov, preverjanje potrebnih kompetenc diplomanta in drugo), modul in predmetnik lahko služita kot vzorec pri pripravi novih ali posodabljanju že obstoječih programov. Za določitev okoljskega odtisa vsakodnevnih aktivnosti univerze smo uporabili metodo celostne ocene vplivov na okolje (LCA). Rezultati študije so razkrili vplive na okolje, ki prispevajo k izčrpavanju virov, tveganju za zdravje in drugim ekološkim posledicam. Najbolj dominanten vpliv na okolje predstavlja globalno segrevanje ozračja. Svetovni visokošolski prostor je tržno naravnan, zato se v svetu pojavlja veliko število globalnih in nacionalnih razvrstitvenih lestvic, vendar do sedaj še ni bila predstavljena razvrstitvena lestvica univerz, ki bi hkrati upoštevala raziskovalne, izobraževalne in okoljske oz. trajnostne dejavnike posamezne univerze. V disertaciji smo razvili metodologijo za razvrščanje univerz, ki je skladna z omenjenimi vidiki. Kot osnovo metodologije smo predlagali niz kazalcev, iz katerih smo izračunali sestavljeni kazalec, ki omogoča razvrščanje in predstavlja združeno informacijo o delovanju in r
Ključne besede: celostna ocena življenjskega cikla, Demingova spirala, družbena ekologija, izobraževanje za trajnostni razvoj, izrazje v trajnostnem razvoju, kazalci, lestvice, model razvrščanja univerz, ocenjevanje vplivov na okolje, programi kemijske in okoljske tehnike, sistemski pristop, trajnostni razvoj, učbeniki, univerza.
Objavljeno: 06.05.2009; Ogledov: 4138; Prenosov: 598
.pdf Celotno besedilo (7,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici