SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NEKATERI VIDIKI DOBRE PRAKSE NA CANADIAN INTERNACIONAL SCHOOL, PRIMARNI PROGRAM V SINGAPURJU
Katja Čuk, 2009, diplomsko delo

Opis: Vzgoja in izobraževanje sta nepogrešljivi temi, ko se govori o osebnostnem in družbenem razvoju. Zagotavljanje vzgoje in izobraževanja za vse in zagotavljanje kakovosti na tem področju sta temi, ki sta pogosto v osrčju razprav o družbi in njeni politiki. Diplomsko delo predstavlja Canadian Internacional School Singapur kot IB (International Baccalureate) world school. Osredotoča se na tri vidike: oblikovanje kurikuluma, učiteljevo avtonomijo in celosten razvoj otroka kot cilj vzgoje in izobraževanja. Teme so izbrane iz teorij vzgoje in izobraževanja, ker se pogosto izpostavlja njihov pomen za zagotavljanje kvalitetne šole. Omenjene teme smo sprva osvetlili teoretično. Nadalje smo predstavili International Baccalureate Organisation. IBO je organizacija, na kateri sloni obravnavana šola: Canadian International School Singapur. Kasneje je predstavljena tudi šola sama. Zanimalo nas je ali lahko ugotovimo in predstavimo nekatere dobre prakse šole, ki se nanašajo na omenjene teme: učiteljevo avtonomijo, oblikovanje kurikuluma in celosten razvoj otroka. Z metodo intervjuja smo potrdili zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da se učitelji pri svojem delu čutijo avtonomne, da lahko govorimo o razvojno-procesno oblikovanem kurikulumu, in nenazadnje, da šola podpira filozofijo o celostnem razvoju otroka in jo udejanja v praksi. Omenjeni primeri niso bile edine dobre prakse, ki smo jih zasledili na obravnavani šoli.
Ključne besede: Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, avtonomija učiteljev, celosten razvoj otroka, kurikulum
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2208; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (763,85 KB)

2.
Poznavanje koncepta šole v naravi in prispevek učitelja k izvedbi in organizaciji šole v naravi
Miša Mlakar, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali učitelji poznajo Koncept šole v naravi za devetletno osnovno šolo, raziskati mnenje učiteljev o lastnem prispevku h kakovostni organizaciji šole v naravi, motive učiteljev za sodelovanje in ugotoviti, kakšna so stališča učiteljev o pomenu šole v naravi za otrokov celostni razvoj. V raziskavo je bil vključen 101 učitelj razrednega pouka in predmetni učitelj iz koroške in osrednjeslovenske regije, ki ima izkušnjo s sodelovanjem v šoli v naravi. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo ankete in jih obdelali v računalniškem programu SPSS Statistic 22. V raziskavi sta uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Rezultati raziskave so pokazali, da je povprečna starost učiteljev, udeleženih v raziskavi, med 44 in 46 let in da 69,6 % učiteljev razrednega pouka ni usposobljenih za poučevanje licenciranih športnih vsebin ter da je 57,8 % učiteljev primerno usposobljenih za poučevanje športnih vsebin. Učitelji dobro poznajo koncept šole v naravi za devetletno osnovno šolo, ki zajema tudi načela in vzgojno-izobraževalne cilje šole v naravi. Za sodelovanje v šoli v naravi se odločajo, ker se čutijo odgovorne, samoiniciativne in organizacijsko sposobne osebe. Zavedajo se, da z dobrim pristopom, odnosom, spretno predajo znanj v naravi pomagajo pri celostnem razvoju otroka. Rezultati kažejo, da se sicer obe skupini čutita kompetentni za izvajanje športnih in naravoslovnih vsebin ter poučevanje smučarskih in plavalnih tečajev, a obstajajo manjše statistično značilne razlike.
Ključne besede: profesorji, športna dejavnost, pouk izven učilnice, celosten razvoj otroka
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 96; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (893,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici