| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SEPARACIJA BIOAKTIVNIH KOMPONENT IZ BRUSNIC
Mojca Peklar, 2009, diplomsko delo

Opis: S pomočjo konvencionalne ekstrakcije in superkritične ekstrakcije s CO2 posušenih plodov brusnic smo pripravili ekstrakte v katerih smo določili vsebnost nekaterih fenolnih spojin. Pri konvencionalni ekstrakciji smo kot topilo uporabili 60 % raztopino acetona in 35 % raztopino etanola. Ekstrakcije smo izvajali pri temperaturi 22 °C in pri temperaturi 40 °C v dveh stopnjah. V pripravljenih ekstraktih smo določali koncentracije celokupnih monomernih antocianinov, celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov, proantocianidinov in taninov s spektrofotometričnimi metodami. Merili smo jim absorbanco pri različnih valovnih dolžinah in na podlagi dobljenih umeritvenih krivulj izračunali koncentracije. Rezultate smo podali na gram ekstrakta in na gram materiala. Prav tako smo spremljali kinetiko ekstrakcije, tako da smo med postopkom ekstrakcije jemali vzorce v različnih časovnih intervalih in spremljali spreminjanje koncentracije v odvisnosti od časa.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija s CO2, brusnica, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, celokupni antocianini, tanini, proantocianidini, kinetika ekstrakcije
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2956; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (6,10 MB)

2.
IZOLACIJA FENOLOV IN TANINOV IZ LUBJA BREZE
Nadja Tehovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Poznamo veliko antioksidantov, ki se delijo v podskupine. Med njimi so tudi fenoli in tanini. Najdemo jih predvsem v kraljestvu rastlin. Največ jih najdemo v golosemenkah in kritosemenkah, glede na del rastline pa v vakuolah in v površinskem vosku rastlin. V diplomski nalogi smo s pomočjo konvencionalne ekstrakcije in ekstrakcije s Soxhlet aparaturo pripravili ekstrakte v katerih smo določili celokupne fenole in celokupne tanine. Pri konvencionalni ekstrakciji smo uporabili 100 % in 60 % vodno mešanico acetona, metanola ali etanola. Ekstrahirali smo 2 uri ob neprekinjenem mešanju pri različnih temperaturah (25 °C, 40 °C in 80 °C) v dveh stopnjah. Prav tako smo izvajali ekstrakcijo s Soxhlet aparaturo, kjer je ekstrakcija s čistim etanolom, metanolom in acetonom potekala pri temperaturi, pri kateri topilo uparja in se nato kondenzira v hladilniku. V pripravljenih ekstraktih smo določali koncentracije celokupnih fenolov in celokupnih taninov s spektrometričnimi metodami. Rezultate smo podali na gram ekstrakta in na gram materiala.
Ključne besede: Ekstrakcija, lubje breze, celokupni fenoli, celokupni tanini
Objavljeno: 04.08.2010; Ogledov: 2101; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

3.
FENOLNE SPOJINE IN BETALAINI IZ RDEČE PESE TER KINETIKA RAZPADA
Katja Golob, 2010, diplomsko delo

Opis: S predhodno termično obdelavo in liofilizacijo smo stabilizirali vzorce. Z metodo konvencionalne šaržne ekstrakcije smo pripravili ekstrakte iz različno obdelanih vzorcev rdeče pese. Ekstrakcijo smo izvajali pri konstantnem mešanju na magnetnem mešalu, pri sobni temperaturi, zavarovano pred vdorom dnevne svetlobe, dve uri. Vzporedno smo analizirali tudi vzorce neekstrahiranega materiala rdeče pese. Vzorce smo v daljšem časovnem obdobju izpostavljali različnim procesnim parametrom, kot sta svetloba in sobna temperatura. Določali smo koncentracije celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov in antioksidativno aktivnost po dveh metodah (β-karotensko in radikalsko metodo) ter procentualno razmerje betalainov (razmerja betaksantinov in vulgaksantinom v rdeči pesi) smo določevali s pomočjo spektrofotometričnih metod. Kinetiko razpada oz. spreminjanja koncentracije s časom, smo določevali s pomočjo metode inkubacije vzorcev pri različnih temperaturah, in sicer pri temperaturah 20 ËšC, 40 °C in 60 °C. Kinetiko smo spremljali tako, da smo v različnih časovnih intervalih merili absorbance raztopin vzorcev pri absorpcijskih maksimumih, pri valovnih dolžinah λmax530 nm in λmax480 nm.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, rdeča pesa, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, antioksidativna aktivnost, vsebnost betalainov, kinetika spreminjanja koncentracije vzorcev rdeče pese v odvisnosti od pogojev skladiščenja
Objavljeno: 26.11.2010; Ogledov: 2889; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (4,28 MB)

4.
VPLIV PROCESNIH POGOJEV NA EKSTRAKCIJO POLIFENOLOV IZ LISTOV OLJKE (Olea Europaea L) S SUBKRITIČNO VODO
Mateja Grušovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z metodama konvencionalne ekstrakcije in ekstrakcije s subkritično vodo pripravili ekstrakte iz listov oljke. Pri samem eksperimentalnem delu smo se pri konvencionalni metodi ekstrakcije omejili samo na določena topila: vodo ter vodni raztopini etanola in acetona. Ekstrakcije s subkritično vodo pa smo izvajali pri različnih procesnih pogojih: temperaturi, času in tlaku. Določali smo koncentracije celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov in taninov v ekstraktih. Koncentracije fenolnih spojin smo podali na gram ekstrakta ter na gram materiala. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov pa smo določevali po metodi DPPH. Razen tega smo določili tudi optimalne procesne pogoje za ekstrakcijo z obema metodama. Ugotovili smo, da je ekstrakcija s subkritično vodo veliko bolj učinkovita metoda od konvencionalnih metod. Ta metoda ekstrakcije nam daje primerljive ali celo boljše rezultate kot konvencionalni postopki, hkrati pa ohranja značilnosti antioksidantov v ekstraktih in omogoča selektivno ekstrakcijo določenih komponent pri določenih procesnih pogojih.
Ključne besede: konvencionalna ekstrakcija, ekstrakcija s subkritično vodo, listi oljke, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, tanini, antioksidativna aktivnost
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1511; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

5.
EKSTRAKCIJA BETALAINOV IZ PLODOV RDEČE PESE IN SADEŽEV KAKTUSA OPUNCIJE
Anja Čepin, 2012, diplomsko delo

Opis: Prehrambna in farmacevtska industrija vse bolj stremita k uporabi naravnih barvil, kot so betalaini, saj so v primerjavi s sinteznimi barvili neškodljiva, imajo celo pozitiven vpliv na človeški organizem. Betalaini so zelo raziskalni zaradi intenzivne barve in antioksidativnih lastnosti, ki zmanjšujejo nastanek raka in utrujenost. Znano je, da sta največji vir betalainov rdeča pesa Beta vulgaris in kaktus Opuntia ficus-Indica. V diplomski nalogi smo v plodovih rdeče pese in sadežih kaktusa določali vsebnost betalainov in fenolov s spektrofotometrično metodo. Preverili smo antioksidativno aktivnost ekstraktov s »Photochem-om«. Analize smo izvajali v ekstraktih sveže pese, liofilizirane (liof.) pese in liof. kaktusa. Liof. pesi in liof. kaktusu smo predhodno odstranili vodo s postopkom liofilizacije in stabilizirali vzorce. Sveža pesa vsebuje 85,7 % vode, kar smo določili s halogensko tehtnico. Ekstrakte smo pridobili s konvencionalno ekstrakcijo pri sobni temperaturi brez vpliva svetlobe, s pomočjo vode, acetona in etanola, ter z vodo, etanolom in acetonom z dodatkom stabilizatorja (0,01 % askorbinske kisline in 0,05 % citronske kisline). Ugotavljali smo vpliv svetlobe in dodatka kisline na izkoristek ekstrakcije in vsebnost in stabilnost betalainov.
Ključne besede: rdeča pesa, kaktus Opuntia ficus-indica, konvencionalna ekstrakcija, betalaini, celokupni fenoli, antioksidativnost
Objavljeno: 07.02.2013; Ogledov: 1512; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici