SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga medicinske sestre pri oskrbi kirurše rane
Zoran Tratnjek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene vloga in naloge medicinske sestre pri oskrbi kirurške rane. Namen diplomskega dela je podrobneje raziskati in predstaviti kirurško rano, anatomijo kože in podkožnih tkiv, potek celjenja rane in faze celjenja, dejavnike, ki vplivajo na celjenje rane, sodobno oskrbo rane ter raziskati, kako v zdravstveni negi medicinske sestre opazujejo, oskrbujejo in na kakšen način dokumentirajo kirurške rane. V prvem delu je opisana kratka zgodovina oskrbe ran, anatomija kože in podkožnih tkiv, kaj je kirurška rana, predstavljeno je celjenje ter vse štiri faze celjenja. Prav tako je predstavljeno celjenje posameznih tkiv, dejavniki, ki vplivajo na celjenje ran, pomen pravilne prehrane pri celjenju, s čim medicinska sestra podpira celjenje, ga pospešuje. Opisana je tudi bolečina, njen pomen in kako jo medicinska sestra ocenjuje ter sodobne obloge za nego rane. V drugem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med zaposlenimi na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota. Spoznati smo želeli, na kakšen način medicinske sestre oskrbijo kirurške rane, kakšno dokumentacijo zdravstvene nege uporabljajo in na kakšen način ocenjujejo kirurške rane. V raziskavi smo ugotovili, da so anketiranci/ke dobro izobraženi in seznanjeni z oskrbo kirurške rane. Ugotovili smo, da jim obstoječa dokumentacija zadostuje in da ne potrebujejo posebnega obrazca za opazovanje in dokumentiranje kirurških ran. Tudi fotografiranje kirurških ran se jim zdi nesmiselno. Izrazili pa so željo po dodatnih izobraževanjih o oskrbi kirurških ran.
Ključne besede: kirurška rana, vloga medicinske sestre, oskrba rane, sodobne obloge, preveza rane, celjenje, standard preveze
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 5530; Prenosov: 1929
.pdf Celotno besedilo (1020,07 KB)

2.
CELJENJE KRONIČNIH RAN S FOTOTERAPIJO POLPREVODNIŠKEGA LED LASERJA
Mirjam Močnik, 2012, magistrsko delo

Opis: Fototerapija z laserjem je fizikalna metoda za spodbujanje celjenja akutnih in kroničnih ran. Laserje, ki proizvajajo koherentno svetlobo, vse pogosteje nadomeščajo laserske polprevodniške LED diode, ki proizvajajo nekoherentno svetlobo. Namen raziskave je bil raziskati, ali fototerapija z LED laserjem vpliva na hitrejše celjenje ran in zmanjšanje bolečine. Raziskovalna metodologija. V randomizirani paralelni prospektivni raziskavi smo pri bolnikih opazovali dinamiko bolečine in celjenja ran znotraj 6 tednov. Vzorec raziskave je zajemal 20 bolnikov s kroničnimi ranami 2. in 3. stopnje. V skupini 10 bolnikov smo izvajali lasersko zdravljenje, ostali bolniki pa so bili vključeni v kontrolno skupino. Rezultati. Relativna površina ran glede na vrednost pred raziskavo je že po enem tednu zdravljenja bila manjša v skupini bolnikov zdravljenih z laserjem (mediana = 98 %) v primerjavi s kontrolno skupino (mediana = 102 %) (p < 0,001). Površina ran se je v skupini zdravljenih z laserjem nadalje zmanjševala in v zadnjem 6. tednu dosegla mediano 78 %, medtem ko je površina ran v kontrolni skupini znašala še vedno visokih 109 % (p = 0,002). V prvem in četrtem tednu zdravljenja nismo ugotovili statističnega zmanjšanja bolečine (p = 0,28), ugotovili pa smo jo v 2., 3., 5. in 6. tednu. Zadnji teden se je bolečina v skupini bolnikov zdravljenih z laserjem zmanjšala na mediano 79 % v primerjavi s kontrolno skupino, kjer je relativna bolečina še višja (118 %) (p = 0,005). Patronažne medicinske sestre so mnenja, da je zdravljenje z lasersko terapijo hitra in enostavna metoda, ki ne povzroča bolečin, ampak jih celo zmanjša. Sklep. Analiza rezultatov nakazuje, da zdravljenje z LED laserjem lahko vpliva na celjenje kroničnih ran in zmanjšanje bolečine.
Ključne besede: kronična rana, celjenje, fototerapija, polprevodniški LED laser
Objavljeno: 24.02.2012; Ogledov: 2252; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

3.
Zdravstvena nega pacienta z odprto poškodbo roke
Matej Bedenik, 2013, diplomsko delo

Opis: Roka je naš najpomembnejši organ za tipanje, presojo zgradbe in oblike predmetov, prostorske orientacije in temperature. Vsakodnevno jo uporabljamo za izvajanje osnovnih življenjskih aktivnosti kot so hranjenje in pitje, izločanje in odvajanje, oblačenje, osebna higiena in urejenost. Velikokrat se njenega pomena ne zavedamo dokler ne pride do poškodbe. Namen diplomskega dela je predstaviti obravnavo pacienta z odprto poškodbo roke in opisati aktivnosti zdravstvene nege pri pacientu z odprto poškodbo roke. Teoretični del diplomskega dela je temeljil na deskriptivni metodi dela, za izvedbo študije primera pa smo uporabili kvalitativno metodo dela. Izvedli smo intervju s pacientom z odprto poškodbo roke. Ugotovili smo, da sta prioritetna dva negovalna problema in sicer bolečina ter telesna podoba, moteno doživljanje telesne podobe. Poškodba lahko človeka omeji v normalnem delovanju vsaj za nekaj časa ali celo življenje. S poškodbo roke se tako lahko spremeni celoten stil življenja, delovanja in so potrebna nova prilagajanja na življenje in normalno delovanje. Pri tem je pomembno, da je pacient motiviran za zdravljenje in čimprejšnjo sposobnost samooskrbe.
Ključne besede: odprte poškodbe roke, kirurška rana, celjenje, spremenjena telesna podoba, aktivnosti zdravstvene nege, študija primera
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 1200; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (602,03 KB)

4.
Oskrba rane z uporabo negativnega tlaka
Sarah Blažič, 2013, diplomsko delo

Opis: Ker se na tržišču pojavljajo številne nove obloge, ki od zdravstvenega osebja zahtevajo kontinuirano izobraževanje s področja oskrbe ran, je bil namen diplomskega dela predstaviti sodobno oskrbo ran, predvsem smernice uporabe negativnega tlaka oziroma aparata V1STA® ter opisati naloge medicinske sestre pri prevezovanju ran. Za namen izdelave diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, pri kateri smo uporabili domačo in tujo literaturo, s katero smo predstavili teoretična izhodišča. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela, pri kateri smo izvedli študijo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, anketirali smo izvajalce zdravstvene nege na oddelku za Travmatologijo in oddelku za Abdominalno in splošno kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Rezultati raziskave so potrdili, da izvajalci zdravstvene nege poznajo terapijo z negativnim tlakom in s tem aparat V1STA® ter da ob prevezah opazujejo znake vnetja, upoštevajo ukrepe oziroma standarde pri oskrbi rane. Dileme, ki se še zmeraj pojavljajo po oddelkih je kdo naj opravi prevez kadar je potrebna terapija z negativnim tlakom, saj se medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege zaradi premalo izobraževalnih možnosti ne počutijo dovolj kompetentne.
Ključne besede: kirurška rana, celjenje, oskrba rane, negativni tlak, V1STA®
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1872; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

5.
Uporabnost maščobnih kislin omega-3 pri obravnavi ran na koži
Tomaž Langerholc, Dominika Jakl, Majda Pajnkihar, 2015, strokovni članek

Opis: Uvod: Namen članka je prikazati analizo podatkov o učinkih maščobnih kislin omega-3 na celjenje ran ter njihovo uporabnost pri obravnavi ran na koži. Metode: Za pregled literature ter analizo dobljenih virov so bile uporabljene podatkovne baze: PubMed, CINAHL, Medline in ScienceDirect. Iskanje je bilo izvedeno s ključnimi besedami v angleščini: omega-3, fish oil, polyunsaturated fatty acid (PUFA), wound, wound healing, in Boolovim operatorjem AND. V analizo so bile vključene eksperimentalne ali randomizirane klinične raziskave, objavljene v angleškem jeziku in izdane od 1993 do januarja 2014, ki so vključevale preprečevanje ali zdravljenje akutnih ali kroničnih ran na koži z uporabo maščobnih kislin omega-3. Izključitveni kriterij je bil obravnava uporabe maščobnih kislin omega-3 pri opeklinah. Iz iskalnega nabora 1151 zadetkov je bilo v podrobno analizo vključenih 15 raziskav. Rezultati: Rezultati analize literature so pokazali, da so maščobne kisline omega-3 večinoma neučinkovite pri obravnavi travmatskih in kirurških ran na koži, potencialno učinkovite pri obravnavi diabetičnih ran in učinkovite pri obravnavi razjed zaradi pritiska. Diskusija in zaključek: Protivnetni učinek maščobnih kislin omega-3 upočasnjuje in moti celjenje akutnih ran na koži, vendar lahko z njimi obvladujemo lokalne vnetne odzive in pospešujemo reepitelizacijo pri kroničnih ranah. Za oblikovanje natančnih smernic uporabe bodo potrebna nadaljnja raziskovanja.
Ključne besede: nenasičene maščobne kisline, rane, celjenje, maščobne kisline, akutna rana, kronična rana
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 682; Prenosov: 34
URL Povezava na celotno besedilo

6.
DOLOČANJE LOKALNE GENSKE EKSPRESIJE V POSTOPKU CELJENJA RAN
Barbara Grabrovec, 2016, diplomsko delo

Opis: Nekatere rane, definirane kot kronične rane, se v daljšem časovnem obdobju ne zacelijo. Njihovo celjenje je ustavljeno v vnetni fazi, na kar vpliva več dejavnikov, na primer slaba cirkulacija krvi, visoka starost, težave s premikanjem, razne bolezni, ki zavirajo delovanjo imunskega sistema. V kroničnih ranah se veliko bolj kot v akutnih izražajo vnetni citokini, ki poskušajo odpraviti intenzivno vnetje v rani. Med temi citokini so: interlevkini (IL), interferoni in tumor zavirajoči faktor (TNF). Vrednotenje celjenja rane je bilo do sedaj omejeno bodisi na presojo zdravnika ali pa na merjenje kvalitativnih podatkov o celjenju, medtem ko so poskusi določanja poteka celjenja na kvantitativen, napovedno veliko boljši, način, še v povojih. V diplomskem delu smo se zato lotili vrednotenja celjenja prav na tej osnovi, torej poiskati kvantitativno merljive količine, ki jih lahko povežemo s celjenjem. Osredotočili smo na analizo izražanja vnetnih in imunskih genov: IL4, IL5, IL8, IL10 in CSF2 v kronični diabetični razjedi, kot modelni rani. Rezultati so pokazali, da se vsi geni najbolj izražajo na robovih rane in vedno manj proti sredini. To nakazuje na smer celjenja rane, in sicer od njenega roba proti sredini, kar je v skladu tudi s siceršnjimi opazovanju celjenja. Rezultati so zelo vzpodbudni in so osnova za nadaljnje preiskovanje omenjenega pristopa kot možnega modernega protokola za oceno celjenja ran.
Ključne besede: celjenje ran, kronične rane, vnetje, citokini, vnetni in imunski geni
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 370; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

7.
Oskrba kronične rane v patronažnem varstvu na območju severovzhodne Slovenije
Tadeja Zrim, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Patronažne medicinske sestre se pri svojem delu velikokrat srečujejo s kroničnimi ranami. Kronična rana je rana, ki ne zaceli do dveh tednov. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti kronične rane in posebnosti njihove oskrbe na terenu s strani patronažne medicinske sestre (PMS) ter z raziskavo ugotoviti opolnomočenje pacientov glede oskrbe rane in komu zaupajo oskrbo kronične rane. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, kot instrument raziskovanja pa anketni vprašalnik, ki je vseboval 27 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 50 pacientov s kroničnimi ranami v severovzhodni Sloveniji. Rezultati: Rezultati so nam pokazali, da je opolnomočenje pacientov glede oskrbe rane zelo majhna, le 8 % pacientov si rane oskrbujejo sami. Zato je zainteresiranost, da bi si sami oskrbeli rano, zelo majhna, in sicer 18 %. Drugače pa so rezultati pokazali glede zaupanja pri oskrbi. Večina pacientov (80 %) najbolj zaupa oskrbo rane PMS. Sklep: Popolno opolnomočenje pacientov glede rane brez pomoči PMS ni možno, saj so pacienti s kronično rano čedalje starejši in šibki. Zato oskrbo rane velikokrat prepustijo PMS in so z njeno oskrbo rane zadovoljni.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, okolje pacienta, celjenje rane, bolečina, zadovoljstvo, opolnomočenje
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 339; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (766,76 KB)

8.
Vpliv rastnih faktorjev in zaviralcev fibrotičnega tipa celjenja na keratocite v celičnih modelih roženične rane
Tomislav Šarenac, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Celjenje roženičnih ran je pogosto omejeno s fibrozo in tvorjenjem brazgotin, ki jih lahko povzroča transformni rastni faktor β (angl. transforming growth factor – TGF). Nadzirana fibroza, ki jo lahko usmerimo z inzulinu podobnim rastnim faktorjem – 1 (angl. insulin-like growth factor – IGF) in protifibrotičnimi učinkovinami, bi lahko prispevala k ohranjanju prozornosti roženice med celjenjem. S pomočjo stimulacije primarnih človeških keratocitov s TGF-β v brezserumskem gojitvenem mediju smo ustvarili celični model roženične stromalne rane. S slikovno pretočno citometrijo smo analizirali posamezne celice iz celičnih kultur in določali stopnjo nuklearizacije Smad3 in znotrajcelično fluorescenčno intenziteto obarvanega Smad7 in roženičnega Kristalina – aldehidne dehidrogenaze 3A1. Pri preučevanju izločanja proteoglikanov Biglikana in Keratokana v zunajcelični matriks smo uporabili teste ELISA. Skupaj s stimulacijo s TGF-β smo celice obravnavali samo z IGF-1, s suberoilanilidehidroksiamično kislino (SAHA) ali halouginonom; ločenim populacijam smo poleg protifibrotikov dodali še IGF-1. Pri samostojni obravnavi z IGF-1 smo ugotovili zmanjšano translokacijo Smad3 in zvišano količino Aldehidne dehidrogenaze 3A1 znotraj celic. Poleg tega je bilo izločanje proteoglikanov prav tako ugodno za ustvarjanje pogojev prozornosti. SAHA je povzročila zvišanje Smad7 v celicah in inhibirala translokacijo Smad3 v jedra – tudi v kombinaciji z IGF-1. Imunofluorescenčna mikroskopija je pokazala, da je dodatek IGF-1 in v kombinaciji s protifibrotičnimi učinkovinami zavrl transdiferenciacijo v miofibroblaste in spodbudil nastanek fibroblastov. TGF-β/ Smad signalna pot fibroze in zamotnjenosti roženice je bila inhibirana s strani IGF-1; še posebej ob dodatku SAHA kakor tudi s halofuginonom. Zaključujemo, da bi lahko IGF-1 uspešno dodali k zdravljenju s protifibrotičnimi učinkovinami, kar bi omogočilo boljše celjenje roženične rane in tvorbo bolj prozornega tkiva.
Ključne besede: Roženica, keratocit, miofibroblast, fibroza, celjenje ran, TGF-b, IGF-1, SAHA, halofuginon, Smad, celična kultura, slikovna pretočna citometrija
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 70; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (69,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici