| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 131
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremembe znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov v akutnih tkivnih rezinah trebušne slinavke glodavskih modelov
Viljem Pohorec, 2022, doktorska disertacija

Opis: Sladkorna bolezen tipa 2 globalno predstavlja vse večji javnozdravstveni problem, številne raziskave pa se posledično osredotočajo na mehanizme normalnega in motenega delovanja Langerhansovih otočkov trebušne slinavke. Laboratorijske miši zaradi strukturnih in funkcionalnih podobnosti Langerhansovih otočkov s človeškimi predstavljajo pomemben model v raziskavah fizioloških procesov trebušne slinavke. Z razvojem genetskih, prehranskih, farmakoloških in kirurških mišjih modelov bolezni pa nudijo tudi vpogled v patofiziološke mehanizme od začetnih sprememb v tarčnih tkivih pri sladkorni bolezni tipa 2 do razvoja adaptacije Langerhansovih otočkov, dekompenzacije in dolgoročnih posledic sladkorne bolezni tipa 2. V zadnjem času postaja vse bolj jasno, da je pri razvoju mišjega modela sladkorne bolezni tipa 2 zelo pomembno genetsko ozadje, oziroma linija in podlinija miši, ki je osnova za model, saj lahko razlika v genetskem ozadju vodi do razlik v fenotipu, ki jih posledično napačno pripišemo učinkom proučevane intervencije raziskave. V doktorskem delu smo zato proučili z glukozo stimulirane spremembe znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov v celicah beta treh pogosto uporabljenih linij in podlinij miši, in sicer pri outbridirani podliniji NMRI in dveh inbridiranih podlinijah C57BL/6J in C57BL/6N. V ta namen smo uporabili metodo akutnih tkivnih rezin trebušne slinavke in fluorescenčno konfokalno mikroskopijo, ki omogoča zajemanje sprememb v kalcijevih signalih, ki nastanejo kot posledica stimulacije z glukozo, v številnih celicah beta sočasno. Tako smo neposredno primerjali vpliv koncentracijske odvisnosti glukoze na kalcijevo signalizacijo v omenjenih treh linijah miši, razlike med posameznimi linijami in variabilnost odzivov, in sicer v fazi aktivacije, kjer smo proučevali zamike od izpostavitve stimulacijski koncentraciji glukoze do odzivov, v fazi platoja, kjer smo proučevali trajanja in frekvence oscilacij kalcijevih ionov ter aktivni čas, in v fazi deaktivacije, kjer smo proučevali zamike od prenehanja izpostavitve stimulacijske koncentracije glukoze do prenehanja kalcijevih odzivov. Ugotovili smo razlike v vseh treh proučevanih fazah odziva kalcijevih ionov na stimulacijo z glukozo, pri čemer velja posebej izpostaviti desnostranski premik krivulje odnosa med odmerkom in odzivom v fazi aktivacije v primeru inbridiranih podlinij in levostranski premik te krivulje v fazi deaktivacije v primeru linije C57BL/6J. V fazi platoja smo opazili kvantitativne in kvalitativne razlike v dinamiki koncentracije kalcijevih ionov, ki so nastale med linijami in tudi znotraj posamezne linije ob stimulaciji z različnimi koncentracijami glukoze. Pomembno pa je poudariti, da se je aktivni čas, to je produkt med frekvenco in trajanjem kalcijevih oscilacij, izkazal za zelo robustno mero, ki narašča z naraščajočo koncentracijo glukoze pri vseh linijah z enako dinamiko. Opažene razlike med inbridiranimi in outbridiranimi linijami kot tudi znotraj obeh genetsko podobnih si inbridiranih podlinij govorijo v prid pomembnosti izbire in ustreznega poročanja genetskega ozadja miši v načrtovanju in pri objavljanju izsledkov raziskav nasploh, za mišje modele sladkorne bolezni tipa 2 pa pričujoče delo predstavlja pomemben referenčni okvir, ki ga doslej v tej obliki v literaturi ni bilo.
Ključne besede: celice beta, mišji model, slikanje kalcija, glukozna odvisnost, tkivna rezina
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 102; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

2.
Optimizacija protokola za pripravo beljakovin iz celičnih frakcij celične linije FaDu za proteomsko analizo na masnem spektrometru
Jan Polak, 2022, magistrsko delo

Opis: Rak glave in vratu (angl. Head and Neck Cancer, HNC) predstavlja raznoliko skupino rakov, med katere uvrščamo rake ustne in nosne votline, grla in žrela. Kljub napredku pri razumevanju genetskih dejavnikov, dejavnikov okolja, molekularnih in celičnih mehanizmov, ki sodelujejo pri nastanku raka glave in vratu, so rezultati trenutno odobrenih načinov zdravljenja, po stopnji ponovitve bolezni in umrljivosti, zelo zaskrbljujoči. Po številu novih primerov in po številu smrti na letni ravni se rak glave in vratu uvršča na šesto mesto najpogostejših rakov na svetu. Iz tega razloga sta nadaljnja molekularna karakterizacija kancerogeneze in novih molekulskih terapevtskih tarč ključnega pomena. Cilj magistrske naloge je bil določiti proteom posameznih celičnih frakcij ploščatoceličnega karcinoma glave in vratu. Optimizirali smo postopek celične frakcionacije celične linije FaDu na osnovi različno močnih surfaktantov in diferencialnega centrifugiranja, s katerim smo celične beljakovine ločili na citosolne, jedrne in frakcijo, ki je vsebovala beljakovine membranskih organelov vključno s proteini celične membrane. Učinkovitost subcelične frakcionacije smo preverili z metodo western blot z uporabo ustreznih proteinskih označevalcev. Proteomsko analizo posameznih frakcij smo opravili z masno spektrometrijo visoke ločljivosti in načinom za neodvisno pridobivanje spektralnih podatkov. Identificirali smo 5273 beljakovin v treh celičnih frakcijah, od tega smo 2730 beljakovinam določili ustrezno celično lokacijo z nenadzorovanim strojnim učenjem s programom MetaMass. V nalogi smo kot prvi na celičnem modelu celične linije FaDu določili proteom jedrne in citosolne frakcije ter frakcije membranskih organelov ploščatoceličnega karcinoma glave in vratu. V nadaljevanju bo potrebno klinično in terapevtsko uporabnost okarakteriziranih beljakovin še potrditi.
Ključne besede: rak glave in vratu, subcelična frakcionacija, masna spektrometrija, FaDu celice, terapevtska tarča, nHPLC-HRMS
Objavljeno v DKUM: 06.10.2022; Ogledov: 82; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

3.
Primerjava tehnologij in ekonomike hladilnih stolpov za drugi blok jedrske elektrarne Krško JEK2
Diana Tomše, 2022, diplomsko delo

Opis: Glavna tema diplomskega dela je primerjava hladilnih stolpov za drugi blok jedrske elektrarne Krško JEK2 glede tehnoloških dejavnikov, ekonomskih dejavnikov ter vpliva na okolje. Podan je opis, sestava in delovanje hladilnega stolpa na naravni vlek, hladilnih celic z induciranim vlekom ter hibridnega hladilnega stolpa. Na koncu smo primerjali še hladilne stolpe po stroških in po vplivu na okolje. Ugotovili smo, da je, glede na proučene dejavnike, hladilni stolp na naravni vlek najboljša izbira.
Ključne besede: jedrska elektrarna, hlajenje kondenzata, hladilni stolp na naravni vlek, hladilne celice z induciranim vlekom, hibridni hladilni stolp
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 80; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

4.
Razvoj novih membran in elektrod na osnovi grafena za uporabo v etanolovih gorivnih celicah : zaključno poročilo raziskovalnega projekta
Selestina Gorgieva, Boštjan Genorio, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: elektrode, membrane, etanolove gorivne celice
Objavljeno v DKUM: 26.08.2022; Ogledov: 141; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Analiza uporabe vodika kot alternativnega goriva v prometu : magistrsko delo
Sebastijan Trstenjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Zaradi impresivnih lastnosti, kot je okoljska sprejemljivost, zaradi velikega potenciala pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in visoke kalorične vrednosti, vodik velja za alternativno gorivo prihodnosti. Trenutno se v smislu uporabe vodika v avtomobilskem sektorju preučuje uporaba skozi gorivne celice in koncepti H2ICE oz. sozgorevanje vodika z dizelskim gorivom, ki lahko zmanjšata onesnaževanje s strani tega sektorja. Namen je, da bi proizvodnja vodika temeljila na obnovljivih virih energije, da bi se zmanjšalo onesnaževanje, ki nastaja z uporabo neobnovljivih virov, v smislu proizvodnje pa obstajajo procesi, kjer se lahko kot surovina za proizvodnjo vodika uporabijo tudi odpadki. Sofisticirane metode shranjevanja vodika vključujejo uporabo kompleksnih hidridov in ogljikovih nanocevk, vendar so vse te tehnologije še v fazi razvoja in so potrebne znatne naložbe, da bi bile komercialno donosne in dostopne. V tej nalogi bo predstavljena splošna ideja vodikove ekonomije, procesi proizvodnje, skladiščenja in transporta vodika ter možnosti njegove uporabe v avtomobilskem sektorju. V tem smislu bo z uporabo programskega paketa BOOST analizirana potencialna uporaba vodika H2ICE s konceptom dvojnega sozgorevanja z dizelskim gorivom kot fosilnim gorivom. Namen je potrditi primarno hipotezo, da uporaba vodika v takšnem konceptu ne vpliva na poslabšanje procesov v motorju z notranjim zgorevanjem in prispeva k zmanjšanju kontaminacije nastalih izpušnih plinov.
Ključne besede: vodik kot gorivo prihodnosti, avtomobilski sektor, gorivne celice, koncept dvojnega zgorevanja, programski paket BOOST
Objavljeno v DKUM: 20.04.2022; Ogledov: 405; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

6.
Vpliv velikosti delcev na vsebnost polifenolov in kanabinoidov v ekstraktih industrijske konoplje : magistrsko delo
Tjaša Damijan, 2021, magistrsko delo

Opis: Industrijska konoplja (Cannabis sativa L.) je zdravilna rastlina s poreklom iz Srednje Azije, ki človeštvo spremlja že več tisoč let. V zadnjem času vzbuja pozornost zaradi številnih aplikacij. Konopljino steblo se uporablja kot vir vlaken za gradbeno, papirno, tekstilno in avtomobilsko industrijo, semena konoplje v živilski industriji za pridobivanje konopljinega olja, listi in cvetovi konoplje pa kot vir bioaktivnih sestavin. Danes je vse večji trend uporabe industrijske konoplje v farmacevtske namene. Sorte konoplje Cannabis Sativa L. vsebujejo nizke ravni Δ9-tetrahidrokanabinola (THC) in se lahko uporabljajo za proizvodnjo terapevtskih izvlečkov, bogatih s kanabidiolom (CBD), ki ima širok razpon farmacevtskih učinkov na človeka z izjemnim medicinskim potencialom pri nevroloških boleznih in protitumorskih aplikacijah. V magistrskem delu smo pridobili izvlečke različnih delov industrijske konoplje in raziskali njihove možne inhibicijske učinke na rakaste celice. S sejalnim postopkom industrijske konoplje smo pridobili sedem frakcij materiala iz različnih delov rastlin, jih ekstrahirali z uporabo ultrazvočne in superkritične ekstrakcije ter nato dekarboksilirali. Za izolacijo olja iz frakcije, ki je vsebovala semena konoplje, smo uporabili destilacijo z vodno paro po Clevengerju. Z UV-spektrofotometrijo smo v dobljenih ekstraktih spremljali deleže bioaktivnih komponent v posameznih frakcijah. Analizirali smo vsebnost celokupnih fenolov, flavonoidov in proantocianidinov. Za pridobljene produkte po ekstrakciji smo izvedli LC-MS/MS analizo. Določeni so bili kanabinoidi CBD, CBDA, CBGA, CBC, CBN, THC in THCA. Nazadnje smo preverili učinek ekstraktov na celice človeškega melanoma (WM-266-4) in na podlagi vidnega preskoka oblike celic uspeli določiti mejno koncentracijo, potrebno za zaviranje nadaljnje delitve rakavih celic (c = 0,001 mg/ml). Rezultati so pokazali, da je ekstrakt, pridobljen iz najbolj fine frakcije sejanja (konopljin prah), veliko bogatejši z biološko aktivnimi komponentami kot ekstrakt frakcije bolj grobega mletja (konopljina stebla). Ekstrakti materiala z višjo vsebnostjo kanabinoidov so pokazali večjo inhibicijo rakastih celic kot ekstrakti materiala z nižjo vsebnostjo kanabinoidov. Predpostavljamo, da je visok delež kanabinoidov v izvlečkih bistven za inhibicijo metabolne aktivnosti rakastih celic. Z magistrskim delom smo potrdili, da ima sejanje konoplje pomembno vlogo pri pridobivanju kakovostnega ekstrakta. Opazna je bistvena razlika, predvsem pri vsebnosti CBD-komponente. S sejanjem lahko natančneje določimo, kateri del materiala bomo ekstrahirali, in posledično zmanjšamo porabo topila ter s tem količino odpadkov pri predelavi.
Ključne besede: industrijska konoplja, kanabinoidi, CBD, WM-266-4 celice, sejanje.
Objavljeno v DKUM: 07.01.2022; Ogledov: 432; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

7.
Vplivi kalorične restrikcije na dinamiko kalcijevih oscilacij celic beta trebušne slinavke v mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2
Jan Kopecky, 2021, magistrsko delo

Opis: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je zapletena presnovna bolezen, za katero je značilna izguba funkcije celic beta v Langerhansovih otočkih. Ker predstavlja SB2 vedno večji globalni problem, je potrebno poglobiti naše znanje in iskati nove metode ter terapevtske načine, kako jo zajeziti. Dinamika znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov v celicah beta igra ključno vlogo pri sklopitvi med stimulusom in sekrecijo ter je tesno povezana z izločanjem inzulina. Zato je razumevanje tega procesa ključno za vpogled v mehanizme, prisotne pri SB2. Kratkotrajna kalorična restrikcija vodi do remisije SB2. Da bi razjasnili naše razumevanje o vplivu kalorične restrikcije na celice beta in mehanizma remisije SB2, smo v magistrski nalogi raziskovali vpliv kalorične restrikcije na dinamiko kalcijevih oscilacij v celicah beta. Poskuse smo izvedli na samcih miši linije C57BL/6J, ki smo jih razdelili v tri skupine. Ena skupina miši je prejemala kontrolno prehrano (CD), druga zahodno prehrano (WD), tretjo pa smo po določenem času hranjenja z WD izpostavili kalorični restrikciji (RCD). Pri WD miših se je pojavila delno kompenzirana SB2, inzulinska rezistenca in hiperglikemije na tešče. Dinamiko znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov smo snemali s konfokalnim mikroskopom na akutnih tkivnih rezinah trebušne slinavke ob stimuliranju z različnimi koncentracijami glukoze. Zaznali smo značilen vzorec kalcijevih oscilacij celic beta. V svoji magistrski nalogi sem podrobneje preučeval plato fazo oscilacij znotrajcelične koncentracije kalcijevega iona, natančneje aktivni čas, frekvence in dolžine oscilacij. Celice beta WD miši so delno kompenzirale inzulinsko rezistenco s povečano aktivnostjo, ki se je izrazila predvsem v aktivnem času oscilacij. Ugotovili smo, da je kalorična restrikcija signifikantno znižala aktivni čas in dolžino oscilacij. Ko smo preučevali vpliv koncentracije glukoze na dinamiko kalcijevih oscilacij, smo pri vseh skupinah zasledili trend naraščanja aktivnega časa in dolžine oscilacij ob naraščanju koncentracije glukoze. Pri frekvenci oscilacij nismo zaznali jasnega vzorca ne med tretmaji in ne ob večanju koncentracije glukoze. Kratkotrajna kalorična restrikcija je izboljšala inzulinsko občutljivost, povzročila normoglikemijo in povrnila aktivnost celic beta na raven CD miši. Rezultati nam nudijo boljši vpogled v mehanizme SB2 in nudijo dobro platformo za študij SB2 na živalskih modelih.
Ključne besede: celice beta, kalcijev ion, kalorična restrikcija, Langerhansov otoček, zahodna dieta, inzulin
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 555; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

8.
Uporaba sončne energije za polnjenje mobilnega telefona
Zehrudina Hrvić, 2021, diplomsko delo

Opis: Fotovoltaika je veda, ki proučuje neposredno pretvorbo svetlobe v elektriko. Izkoriščamo jo lahko v različne namene. V diplomski nalogi je izdelan sledilnik sonca z Arduino ploščo, ki je namenjen polnjenju mobilnega telefona. Naredili smo analizo v kolikšnem času se napolni baterija mobilnega telefona z našo sončno celico in ugotovili, da na hitrost in moč polnjenja vpliva veliko različnih dejavnikov kot so napetost, tok, moč sončne celice, tip telefona, letni čas in vpadni kot sončnih žarkov na celico. S pomočjo programa Matlab/Simulink sta izdelani I-U in P-U karakteristiki sončnih celic, ki sta uporabljeni v diplomski nalogi.Pri izdelavi I-U in P-U karakteristeke smo spreminjali dva okoljska vpliva na sončno celico in sicer gostoto sončnega sevanja ter temperaturo sončne celice.
Ključne besede: sončna celica, Arduino Uno, mobilni telefon, sončni sledilnik, I-U in P-U karakteristika sončne celice
Objavljeno v DKUM: 03.12.2021; Ogledov: 325; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

9.
Razvoj novega in vitro modela trebušne slinavke z uporabo tehnike 3d tiska
Marko Milojević, 2021, doktorska disertacija

Opis: Celični nosilci iz polisaharidov posnemajo strukturo in sestavo ekstracelularnega matriksa, v katerem celice trebušne slinavke proliferirajo. Kljub vsesplošni uporabi polisaharidnih hidrogelov v tkivnem inženirstvu večina metod izdelave ni uspešna pri izdelavi stabilnih hidrogelnih nosilcev, ki bi omogočili dolgotrajno rast in ohranitev fenotipa specifičnih celic. Ključnega pomena za uspešno uporabo posameznega materiala v tkivnem inženirstvu je tudi uravnavanje lastnosti nosilcev, izdelanih iz njega (nabrekanje, degradacija, reološke lastnosti, mehanske lastnosti, poroznost, hidrofilnost, mikro- in nano-površinske lastnosti), tako da te posnemajo izvorno tkivo. V doktorski nalogi smo razvili nove polisaharidne formulacije, ki so primerne za 3D tisk visoke ločljivosti, sočasno pa ohranjajo dolgoročno strukturno stabilnost v pogojih celičnih kultur, kar je ključno za njihovo dolgotrajno uporabo. Z vgradnjo nikelj-bakrovih nanodelcev smo dokazali, da lahko celičnim nosilcem spreminjamo osnovne materialne lastnosti, tako pa postavili temelje za izgradnjo nosilcev, ki natančneje posnemajo lastnosti izvornega tkiva. Sočasno smo razvili hibridno tehniko 3D tiska, ki omogoča hkraten tisk termoplastičnih polimerov s hidrogeli in izgradnjo mehansko stabilnejših nosilcev. Izdelali smo tudi novo šobo in protokol core/shell tiska, ki zagotavljata izdelavo nosilcev s pretočnimi filamenti, ki posnemajo osnovno funkcionalnost žilja in vitro. Po uspešni izolaciji celic trebušne slinavke, smo nazadnje izdelali novo biočrnilo z vključenimi celicami in situ, ki ga lahko natisnemo v želene geometrijske oblike. S funkcionalnimi celičnimi testi smo dokazali, da so vse razvite formulacije biokompatibilne, tiskani nosilci pa podpirajo dolgoročno rast in viabilnost izoliranih celic trebušne slinavke ter tako omogočajo izvedbo dolgotrajnejših eksperimentov.
Ključne besede: 3D tisk, celični nosilci, polisaharidni hidrogeli, celice trebušne slinavke, model in vitro
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 420; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (5,29 MB)

10.
Konstruiranje tehtnice za tehtanje palet z aluminijastimi profili : diplomsko delo
Luka Ivanc Kresnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu je predstavljeno konstruiranje tehtnice za tehtanje palet z aluminijastimi profili. V njej je predstavljeno delo od predstavitve problema, do iskanja rešitev in na koncu tudi končnega produkta s tehniško dokumentacijo. Problem predstavlja naročnikova želja po izdelavi tehtnice, ki bo nameščena na valjčni progi proizvodnega procesa in bo namenjena tehtanju palet, naloženih z ekstrudiranimi aluminijastimi profili. Delo zajema naslednje teme: opis podjetja, opis problema, predstavitev delovanja industrijskih tehtnic, snovanje in konstruiranje, 3D modeliranje, analitični trdnostni preračuni, analiza z metodo končnih elementov ter izdelavo tehniške dokumentacije. Na koncu so predstavljeni tudi doseženi cilji in predlogi za nadaljnje delo.
Ključne besede: konstruiranje, tehtnica, merilne celice, trdnostni preračuni, 3D modeliranje
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 312; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici