| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv genetskih dejavnikov in dejavnikov okolja na pojav avtoimunskih bolezni prebavil pri otrocih
Jan Jezeršek, Sara Kokalj, Evelin Huber, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: celiakija, KVČB, okoljski dejavniki, genetika
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 748; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

2.
Črevesne bakterije, ki razgrajujejo gluten
Tilen Seničar, Andraž Kukovičič, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: celiakija, črevesna mikrobiota, gluten, kratkoverižne maščobne kisline
Objavljeno v DKUM: 07.02.2022; Ogledov: 2168; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

3.
Osveščenost študentov zdravstvene nege o celiakiji in dermatitisu herpetiformis
Pia Godec, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: V zaključnem delu smo opisali celiakijo in herpetiformni dermatitis, diagnosticiranje in zdravljenje le-teh. Predstavili smo, kako pomembna je vloga medicinske sestre znotraj procesa zdravljenja. Opredelili smo pomembnost brezglutenske diete v skrbi za kakovostno življenje ljudi s celiakijo in herpetiformnim dermatitisom. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. V empiričnem delu smo uporabili anketni vprašalnik. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke o sami osveščenosti študentov zdravstvene nege o celiakiji in herpetiformnem dermatitisu. Rezultati: Raziskava je pokazala, da študentje zdravstvene nege niso zadovoljivo osveščeni. Na nekatera vprašanja so morda odgovorili zadovoljivo, na večino pa ne. Slabše so osveščeni na področju samih strokovnih definicij, kaj pravzaprav celiakija oziroma herpetiformni dermatitis sta, saj je 49 % anketirancev na to vprašanje odgovorilo napačno. Le 13 % je pravilno odgovorilo na vprašanje o sami razširjenosti obeh bolezni. Razprava in sklep: Vloga medicinske sestre je pomembna pri obravnavi pacientov s celiakijo in herpetiformnim dermatitisom, zato je tudi pomembna osveščenost študentov zdravstvene nege na področju obravnave le-teh. Ključnega pomena je znanje zdravstvenih delavcev, ki so vsak dan v stiku s pacienti, saj so le-ti v prvi vrsti tisti, ki prepoznajo simptome celiakije in ki morajo to bolezen dobro poznati, da ne pride do kontaminacije z glutenom.
Ključne besede: celiakija, dermatitis herpetiformis, medicinska sestra, pacient, brezglutenska dieta
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 1305; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
Vpliv probiotika Bidifobacterium breve BR03 na raven provnetnih in protivnetnih citokinov ter kratkoverižnih maščobnih kislin pri otrocih s celiakijo
Martina Klemenak, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Celiakija je imunsko posredovana sistemska bolezen, ki je posledica uživanja glutena. Edini do sedaj učinkovit način zdravljenja je brezglutenska dieta (BGD), dosledno izvajanje le-te pa predstavlja težavo za mnoge osebe s celiakijo. Pri nekaterih osebah kljub strogi BGD simptomi bolezni vztrajajo in pri 40¬¬–50 % je vnetje še vedno prisotno. V več študijah je bilo ugotovljeno, da imajo osebe s celiakijo neravnovesno črevesno mikrobioto (povečan delež gramnegativnih bakterij in zmanjšan delež bifidobakterij), ki ima pomembno vlogo v patogenezi bolezni. Tudi po uvedbi BGD imajo te osebe še vedno zmanjšan delež bifidobakterij. Določene vrste Bifidobacterium breve so v in vitro študijah delovale protivnetno. Cilj doktorske disertacije je bil ugotoviti vpliv 3-mesečnega jemanja Bifidobacterium breve BR03 in B632 (v nadaljevanju probiotik) na provnetni citokin dejavnik tumorske nekroze alfa (TNF-α), protivnetni citokin interlevkin 10 (IL-10) v serumu in na raven kratkoverižnih maščobnih kislin (KVMK) v blatu pri otrocih s celiakijo na BGD. V raziskavo smo vključili 10 otrok z na novo odkrito aktivno celiakijo, 49 otrok s celiakijo na BGD in 18 zdravih otrok. Otroke s celiakijo na BGD smo randomizirali v dve skupini. Prva skupina je 3 mesece prejemala probiotik, druga skupina pa placebo. Meritve citokinov TNF-α in IL-10 so potekale po navodilih proizvajalca z metodo kemiluminiscence na aparatu Immulite One. Iz vzorcev blata smo s pomočjo visokozmogljivostne tekočinske kromatografije analizirali ocetno, propionsko, masleno in mlečno kislino. Fermentacijski indeks ([ocetna kislina] – ([propionska kislina] + [n-maslena kislina]) / [skupne KVMK]) smo uporabili za prikaz vnetnega količnika KVMK. Pri otrocih s celiakijo na BGD je prišlo po jemanju probiotika do značilnega znižanja TNF-α. Ob kontroli, 3 mesece po koncu jemanja probiotika, se je raven TNF-α ponovno značilno dvignila. Vrednosti IL-10 so bile pri večini otrok pod ravnjo kvantifiacije. Otroci z aktivno celiakijo so imeli značilno višje začetne vrednosti ocetne in propionske kisline v blatu v primerjavi z zdravimi otroki. Otroci s celiakijo na BGD so imeli značilno več propionske kisline v primerjavi z zdravimi otroki. Vrednosti mlečne kisline so bile pri večini otrok pod ravnjo kvantifikacije. Po jemanju probiotika ni prišlo do značilnih sprememb vrednosti KVMK v blatu. Fermentacijski indeks (FI) se je 3 mesece po koncu uživanju probiotika še značilno znižal, kar nakazuje zmanjšanje vnetja na ravni črevesja. Z raziskavo smo dokazali, da sta izbrana probiotična seva Bifidobacterium breve BR03 in B632 delovala protivnetno, saj so se po jemanju le-teh vrednosti TNF-α v serumu značilno znižale in nakazano se je znižal FI, ki ponazarja aktivnost kroničnega, s črevesno floro povezanega vnetja.
Ključne besede: celiakija, TNF-α, citokini, kratkoverižne maščobne kisline, črevesna mikrobiota, bifidobakterije
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 2882; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)

5.
Uporaba testov za vsebnost glutena v živilih
Tinka Koštrun, 2016, specialistično delo

Opis: Teoretična izhodišča: Vseživljenjska stroga dieta brez glutena je še vedno edini znani terapevtski ukrep pri bolnikih s celiakijo. V Sloveniji in v svetu se pojavlja vse več raznih ponudnikov brezglutenskih izdelkov, ki za kontrolo vsebnosti glutena uporabljajo različne analize. Zelo pomembno je, da prehrana, ki jo bolniki uživajo, predstavlja varno hrano brez glutena. Namen: Namen specialističnega dela je ugotoviti, kateri testi oz. metode se uporabljajo pri določanju glutena v živilih pri nas in v Evropi ter kakšne so prednosti in slabosti posameznih metod. Raziskovalna metodologija: Na osnovi pregleda literature smo poiskali metode, ki se uporabljajo na določanje glutena v živilih. V anketi smo spraševali člane Slovenskega društva za celiakijo o načinu prehranjevanja, o njihovem zaupanju v proizvajalce brezglutenskih izdelkov, o njihovem znanju o dovoljeni vrednosti glutena v izdelkih ter metodah, ki se uporabljajo za ugotavljanje prisotnosti glutena v živilih. Rezultati: V zadnjih letih so se pojavile različne metode (PCR-tehnika, reverzno-fazna (RP-) ali gel propustna (GP-) tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC), LC-MS/ MS) za določanje glutena v živilih, še vedno pa je najpogosteje uporabljena in ekonomsko upravičena ELISA-metoda. Kot smo pa predpostavljali, anketiranci v večini zaupajo metodam detekcije glutena v živili in z njimi niso seznanjeni. Sklep: Še vedno obstaja močna potreba po nadaljnjih izboljšavah analitike za detekcijo glutena v živilih. Problem so procesirana, fermentirana oz. hidrolizirana živila. Anketiranci zaupajo specifičnim proizvajalcem brezglutenskih izdelkov. Največjo oviro pri prehranjevanju predstavlja gluten kot aditiv, navzkrižna kontaminacija hrana pri predelavi in pripravi hrane.
Ključne besede: celiakija, brezglutenski izdelki, detekcija glutena, analitika, ELISA
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 2585; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (856,55 KB)

6.
MERJENJE ZADOVOLJSTVA ODJEMALCEV BREZGLUTENSKE PREHRANE V RESTAVRACIJAH
Maja Gujtman, 2015, magistrsko delo

Opis: V vsakdanjem življenju se pogosto srečujemo z raznimi situacijami, ko odhajamo kot zadovoljni odjemalci, na žalost pa je še več situacij, ko odhajamo jezni ali razočarani in ko se posledično omaje veza med ponudnikom storitev in odjemalcem zaradi počasne priprave, reševanja pritožb, nepravilne priprave hrane, nepravilnega komuniciranja, doplačila za brezglutenske jedi in podobnih zadev. Trg je čedalje bolj krut in brezoseben, tako za storitvene kot tudi za proizvodne dejavnosti. Kriza, ki se na trgu občuti že nekaj časa, vse skupaj le še dodatno poslabšuje. Če ponudniki želijo preživeti krizo in na trgu, se morajo prilagajati trenutnim trendom in potrebam odjemalcev, tudi odjemalcem, ki ne uporabljajo glutena. Verjemite, odjemalcev brezglutenske prehrane ni tako malo, kot se morda zdi na prvi pogled. Statistika pravi, da ima celiakijo 1–2 odstotka populacije oziroma vsaka petdeseta oziroma stota oseba (http://www.drustvo-celiakija.si/celiakija., 2014, 2014 december 20). K temu podatku nista prišteti intoleranca in alergija na gluten. Zadovoljstvo odjemalcev mora biti prednost celo v storitvenih dejavnostih, žal pa ugotavljamo, da ni vedno tako, zato smo toliko bolj zadovoljni tam, kjer se ponudniki potrudijo za nas. O njih razpravljamo s prijatelji, znanci in sorodniki ter postajamo zvesta in stalna stranka, obenem pa pripeljemo še več strank. V našem magistrskem delu se bomo osredotočili na ponudbo brezglutenskih jedi v restavracijah v Pomurju in posledično na zadovoljstvo odjemalcev brezglutenske prehrane. O celiakiji in brezglutenskih izdelkih se govori čedalje več, saj se čedalje več ljudi drži brezglutenske diete. Res je, da majhen odstotek zaradi modne muhe, ki je postala priljubljena predvsem zaradi enega izmed najboljših igralcev tenisa, Novaka Đokoviča (ki ima tudi svojo restavracijo z brezglutensko ponudbo v Novem Sadu, v Srbiji) in ker v Hollywoodu ter drugod po svetu nekatere znane osebnosti prakticirajo to dieto, hkrati pa je Hollywood, kot vemo, odmeven. Naj naštejemo le nekaj teh oseb: Jennifer Lawrence, Geri Hallivel, Chelsea Clinton, Scarlet Johannson, Jenny McCarty, Miranda Kerr, Jessica Alba, Victoria Bechkam, Lady Gaga, Miley Cyrus in še bi lahko naštevali (http://www.glutenista.com/gluten-free-celebrity-list.html, 2015, 2015 januar 19). Velika večina odjemalcev se ni sama odločila za tovrstno dieto, ampak se je morajo držati in žalostno je, da se gostinci še vedno marsikje tega ne zavedajo in nam postavljajo vprašanja, kot so: »Kaj pa komplicirate gospa? Saj v tem skoraj ni ničesar. Malo pa vam ja ne bo škodilo. Celiakija – saj sladkorja ne smete, a ne?« Zato vso pozornost v magistrskem delu usmerjamo v zadovoljevanje odjemalcev brezglutenskih izdelkov. Zadovoljni smo, ko nas obravnavajo enakovredno kot vse druge goste in ko dobimo okusno hrano brez glutena.
Ključne besede: odjemalec, ponudnik, celiakija, zadovoljstvo, nezadovoljstvo, pričakovanja, gluten
Objavljeno v DKUM: 13.01.2016; Ogledov: 1443; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

7.
VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE V DRUŽINI KRONIČNO BOLNEGA OTROKA S CELIAKIJO
Silvija Horvat, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava družino, ki ima kronično bolnega otroka s celiakijo. Celiakija je trajna preobčutljivost na gluten. Bolezen je v porastu in se lahko pojavi v vsaki življenjski dobi. Namen je predstaviti patronažno zdravstveno nego po procesni metodi dela in zagotoviti kakovostno obravnavo te družine in otroku. Cilj je bil spoznati možne rešitve za kakovostno bivanje v ožjem in širšem okolju, povečano potrebo po samooskrbi in potrebe samooskrbe pri odklonu od zdravja. Predstavili smo patronažno varstvo in patronažno zdravstveno nego. Opisali smo celiakijo, simptome, pridružene bolezni, oblike in zdravljenje. V empiričnem delu smo izvedli študijo primera družine z otrokom, ki boleha za celiakijo, po modelu samooskrbe Dorothea Elisabeth Orem. Na podlagi zbranih podatkov smo dobili rezultate in izpostavili naslednje negovalne diagnoze: učinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov, nevarnost infekcije, tekočina - nevarnost za prenizek volumen tekočin, obstipacija, utrujenost, dihanje - neučinkoviti vzorci dihanja, strah in obvladovanje - pripravljenost za uspešno obvladovanje v družini. Starši so dobro poučeni o bolezni. Pripravljeni so se prilagodit nastali situaciji in zdravstvenim težavam.
Ključne besede: Celiakija, otrok, družina, patronažna zdravstvena nega, domače okolje
Objavljeno v DKUM: 25.04.2014; Ogledov: 2185; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (938,08 KB)

8.
Incidenca celiakije v zdravi študentski populaciji v severovzhodni Sloveniji
Ana Cenčič, Matija Berić, 2013, druge monografije in druga zaključena dela

Opis:
Ključne besede: celiakija, prevalenca, hitri t-TG test
Objavljeno v DKUM: 28.02.2014; Ogledov: 2001; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (933,71 KB)

9.
OSVEŠČENOST ODRASLIH O CELIAKJI
Karmen Sekalo, 2013, diplomsko delo

Opis: Celiakija je kronična bolezen tankega črevesa, ki jo spremljajo različni zunaj črevesni simptomi in pridružene bolezni. Poznavanje bolezni je ključnega pomena za hitrejše diagnosticiranje. Zgodnje odkritje je bistveno za nadaljnje zdravljenje, saj s tem preprečimo pojav bolezni, ki so pridružene celiakiji. Edini dosedanji način zdravljenja je stroga doživljenjska brezglutenska dieta. Namen raziskave je bil ugotoviti splošno osveščenost ljudi o celiakiji. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik delno odprtega tipa. Analizo dobljenih podatkov smo prikazali s pomočjo grafov. Raziskava je potekala med 92 naključno izbranimi bolniki, ki so bili v času raziskave prisotni v ambulantah splošne medicine zdravstvenega doma. Rezultati raziskave: Rezultati so pokazali, da še vedno, več kot polovica (68 %) anketirancev ne pozna bolezni celiakije oz. še nikoli sploh niso slišali zanjo. Anketiranci, ki pa so že slišali za celiakijo, pa jo razmeroma dobro poznajo. Sklep raziskave: Ugotavljamo, da je poznavanje celiakije med ljudmi premajhno. Koristna bi bila predavanja na to temo in v čakalnicah zdravstvenih ustanov, bi lahko bile pripravljene zloženke o celiakiji. Na tak način bi lahko bolniki lažje prišli do informacij in mogoče celo nadgradili svoje znanje.
Ključne besede: Osveščenost, odrasli, celiakija, brezglutenska dieta, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 24.01.2014; Ogledov: 2105; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (822,20 KB)

10.
PRIMERJAVA RAZLIČNIH MOLEKULARNIH METOD ZA DIAGNOSTIKO CELIAKIJE
Neja Hrovat, 2013, diplomsko delo

Opis: Celiakija je ena izmed pogostejših imunskih bolezni, ki se razvije pri vnosu glutena pri genetsko dovzetnih posameznikih; poleg okoljskih dejavnikov k razvoju celiakije prispeva tudi genetska predispozicija. Večina bolnikov nosi genotip človeškega levkocitnega antigena HLA-DQ2 ali HLA-DQ8. To so heterodimerni proteini, katere najdemo na površju antigen predstavljajočih celic. Za diagnozo celiakije je potrebnih več preiskav. Med njimi so biopsija tankega črevesa, opazovanje stanja ob prehodu na brezglutensko dieto, serološke preiskave in genetski testi. Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) je za diagnostiko celiakije priporočilo določanje prisotnosti genetskega zapisa za HLA-DQ2 in HLA-DQ8, saj bolniki s celiakijo nosijo ta genetski zapis. Na podlagi tega smo se odločili za primerjavo dveh metod genetske diagnostike, SSP PCR in rt-PCR. SSP PCR je verižna reakcija s polimerazo z uporabo sekvenčno specifičnih začetnih oligonukleotidov; za to metodo smo uporabljali komercialni kit Olerup. rt-PCR pa je verižna reakcija s polimerazo v realnem času, kjer merimo količino produkta v vsakem ciklu med samo reakcijo, z merjenjem fluorescence. Za to metodo smo uporabljali komercialni kit Eligene. Analiza je bila opravljena na šestih vzorcih, od tega so štirje bolniki s celiakijo, potrjeni v slovenskih splošnih bolnišnicah. Rezultati obeh diagnostičnih testov se ne skladajo. Ugotovili smo, da se rezultati Eligene diagnostičnega kita skladajo s potrjenimi diagnozami postavljenimi v splošnih bolnišnicah, medtem ko za Olerup kit nismo potrdili diagnoz. Primerjava zahtevnosti izvedbe posameznega kita je pokazala, da je diagnostika z uporabo rt-PCR metode časovno manj zahtevna od SSP PCR metode in uporabniku bolj prijazna, saj zahteva manj priprave. Interpretacijo rezultatov uporabnik zlahka opravi sam. Slabost, ki bi jo izpostavili je, da potrebujemo real time aparaturo, ki je cenovno težje dostopna. Izvedba diagnostike z Olerup kitom se je izkazala za časovno bolj zahtevno kot diagnostika z Eligene kitom. Od uporabnika zahteva več časa za pripravo, izvaja se v 2 korakih. To sta reakcija PCR in analiza fragmentov na agarozem gelu. Pozitiven je razvoj programske opreme ki omogoča analizo, vendar je ta toliko bolj zahtevna, da je za interpretacijo rezultatov potrebna strokovna pomoč v podjetju šolanega osebja. V kolikor bi se morali odločiti med tema dvema kitoma, bi se odločili za diagnostiko rt-PCR z Eligene kitom.
Ključne besede: celiakija, PCR v realnem času, sekvenčno specifični PCR, genetska diagnostika
Objavljeno v DKUM: 18.09.2013; Ogledov: 3792; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (8,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici