| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Biološki učinki naravnih mineralnih vod Radenska z ali brez rastlinskih ekstraktov v humanem celičnem modelu
Martin Trapečar, 2010, magistrsko delo

Opis: Naravne mineralne vode vsebujejo naravno raztopljene mineralne snovi in imajo zaradi tega dokazane številne prehransko-fiziološke učinke na človekov organizem. Ugotavljali smo specifičen učinek naravnih mineralnih vod Radenska Classic in Naturelle v humanih celičnih modelih v kombinaciji z ali brez ekstraktov vrste Malva sylvestris. Določali smo biološko dostopnost posameznih mineralov, antitumorsko in imunomodulatorno delovanje kombinacij naravnih mineralnih vod in rastlinskih ekstraktov kot tudi njihov vpliv na fiziologijo razvoja intestinalnega epitelija. Dokazali smo, da so minerali vod biološko visoko dosegljivi ter, da ugodno vplivajo na razvoj transepitelijske rezistence intestinalnega epitelija. Hkrati ugotavljamo da naravna mineralni vodi Radenska delujeta antiproliferativno in proapoptotično na celice adenokarcinoma debelega črevesa. Naravni mineralni vodi Radenska Naturelle ter Classic z ali brez ekstraktov gozdnega slezenovca dodatno spodbujata antiinflamatorni Th2 imunski odgovor z zaviranjem proinflamatornega TNF-α ter spodbujanjem antiinflamatornih IL-10 ter TGF-β. Prav tako, zaključujemo, da ekstrakti vrste Malva sylvestris zaradi njihove izjemne biološke aktivnosti še dodatno povečujejo biološki učinek naravnih mineralnih vod Radenska in predstavljajo velik potencial kot funkcionalni prehrambni dodatek.
Ključne besede: mineralna voda, Malva sylvestris, biološki učinki, celični modeli
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1503; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
Mehanizmi delovanja probiotičnih in protektivnih bakterij PCS 20, PCS 26 ter LGG v preprečevanju metaboličnega sindroma
Mario Gorenjak, 2014, doktorska disertacija

Opis: Metabolični sindrom, znan tudi kot »sindrom X« ali »sindrom inzulinske rezistence«, narašča po vsem svetu, vključno z državami v razvoju. Presnovni sindrom je sestav klinično izraženih znakov, kot so centralna debelost, visok krvni tlak, povišana raven plazemske glukoze na tešče ali diagnosticirana sladkorna bolezen, nizek HDL in povišani serumski trigliceridi. Vse te sestavine skupaj ali posamezno vplivajo na razvoj srčno-žilnih bolezni, ki so vodilni vzrok smrti v sodobnem svetu. Izsledki preteklih raziskav so pokazali, da lahko probiotične/protektivne bakterije vplivajo na izboljšanje zdravja s pozitivnimi učinki na bolezni, ki so sestavine presnovnega sindroma, in sicer sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, dislipidemija in nizkostopenjsko vnetje. Cilji doktorske disertacije so bili, ugotoviti, kateri izmed probiotičnih/protektivnih sevov Lactobacillus plantarum PCS 20, Lactobacillus plantarum PCS 26 in Lactobacillus rhamnosus GG deluje pozitivno v kaskadi molekularnih reakcij na ravni tankega črevesja, remodeliranja monocitov/makrofagov in adipocitov v humanem celičnem modelu nekarcinogenega izvora, ter podati znanstveno razlago mehanizmov možnega pozitivnega večnivojskega delovanja izbranih probiotičnih/protektivnih sevov pri bolnikih s presnovnim sindromom. V ta namen smo raziskavo razdelili na dva dela. Prvi del je zajemal predklinično in vitro laboratorijsko študijo, ki je ena izmed prvih v svetovnem merilu, ki je preučevala mehanizme delovanja probiotičnih/protektivnih bakterij v preprečevanju presnovnega sindroma z uporabo funkcionalnih celičnih modelov nekarcinogenega izvora, natančneje z uporabo celičnih linij humanega črevesnega epitelija, humanih monocitov/makrofagov in humanih visceralnih preadipocitov. Z in vitro laboratorijsko študijo smo dokazali, da probiotični/protektivni sev Lactobacillus plantarum PCS 26 izraža pozitivne učinke, ki bi v gostitelju s presnovnim sindromom lahko pripomogli k lajšanju posameznih sestavin sindroma, in hkrati uvedli tudi nov pristop k raziskovanju biosubstanc z uporabo funkcionalnih celičnih modelov humanega nekarcinogenega izvora. Drugi del raziskave je zajemal prospektivno, dvojno slepo in s placebom kontrolirano in vivo pilotno klinično študijo, v katero je bilo zajetih 16 prostovoljcev s presnovnim sindromom. Rezultati raziskav so pokazali, da probiotični protektivni sev Lactobacillus plantarum PCS 26 pozitivno vpliva na zmanjšanje obsega pasu, na znižanje koncentracije serumskega holesterola in na vzdrževanje ravni adiponektina v serumu. Ti vplivi skupaj pa lahko pripomorejo k lajšanju presnovnega sindroma predvsem z vidika klinične manifestacije in tveganj v povezavi s srčno-žilnimi boleznimi. Izvedene raziskave predstavljajo temeljno izhodišče za načrtovanje in izvedbo dolgoročne klinične študije v velikem obsegu, ki bi nam omogočila podrobnejši vpogled v mehanizme delovanja probiotičnih/protektivnih bakterij v preprečevanju ali lajšanju presnovnega sindroma.
Ključne besede: presnovni sindrom, debelost, inzulinska rezistenca, dislipidemija, probiotične bakterije, funkcionalni celični modeli.
Objavljeno: 05.11.2014; Ogledov: 1683; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (26,41 MB)

3.
4.
Vpliv hidrolizirajočih taninov iz izvlečkov kostanja na črevesne epitelijske celice humanega in prašičjega izvora
Neža Vidmar, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali vpliv različnih koncentracij kostanjevih taninov na presnovo celic in izražanje toksičnih učinkov na epitelijske celice ter izražanje pozitivnih učinkov kostanjevih taninov na tesne celične stike med epitelijskimi celicami tankega črevesja humanega in prašičjega izvora. Za citotoksični test, test presnovne aktivnosti celic, test viabilnosti celic in funkcionalne celične 3-D modele smo uporabili prašičje enterocite CLAB in humane fetalne epitelijske celice tankega črevesja H4-1 ter hidrolizirajoče tanine iz izvlečkov kostanja, FARMATAN in FARMATAN ET 50. Pri izpostavitvi funkcionalnih celičnih 3D-modelov taninom in merjenju transepitelijske električne upornosti (TEER) smo uporabili elektrodo za merjenje električne upornosti in potenciala. V celicah, ki so bile izpostavljene višjim koncentracijam kostanjevih taninov, je prišlo do zmanjšane količine kristal vijoličnega. Pri presnovni aktivnosti celic so se pri višjih koncentracijah vrednosti absorbance v primerjavi s kontrolo znižale. Po izpostavitvi celičnih linij kostanjevemu taninu so vrednosti transepitelijske električne upornosti (TEER) glede na kontrolo naraščale.
Ključne besede: hidrolizirajoči tanini, črevesje, tesni stiki, funkcionalni 3D – celični modeli, transepitelijska električna upornost (TEER)
Objavljeno: 11.07.2017; Ogledov: 501; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (639,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici