| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
UTAJE DAVKA NA DODANO VREDNOST PRI CARINSKEM POSTOPKU SPROSTITVE BLAGA V PROST PROMET
Polona Čebela, 2016, magistrsko delo

Opis: Davčne utaje so postale globalni problem in predstavljajo velik finančni primanjkljaj v državnih proračunih. Z davčnimi utajami se soočamo tudi v Republiki Sloveniji, na ravni Evropske unije pa države z medsebojnim sodelovanjem skušajo davčne utaje, z različnimi ukrepi, tako zakonodajnimi kot nadzornimi, preprečiti oziroma jih vsaj znižati na minimalno raven. Preprečevanje davčnih utaj je v prvi vrsti naloga posamezne države, za zaščito lastnih finančnih interesov, pomembno pa je tudi medsebojno sodelovanje državnih organov na mednarodni ravni. Osrednjo vlogo pri nadziranju davčnih utaj imajo davčni organi držav članic, vendar tudi vloga carinskih organov, pri nadziranju davčnih utaj, povezanih s carinskimi postopki, ni zanemarljiva. Osrednji prostor v magistrski nalogi je namenjen utajam davka na dodano vrednost pri uvozu blaga in sprostitvi le tega v prosti promet po carinskem postopku sprostitev blaga v prosti promet, kateremu sledi davčno oproščena dobava blaga v drugo državo članico. Pri tem postopku je že ob samem uvozu blaga gotovo, da je blago namenjeno v drugo državo članico kot je država uvoza blaga, za kar morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Če pogoji za uvoz blaga po tem carinskem postopku niso izpolnjeni, obstaja možnost, da bo blago ostalo neobdavčeno v državi članici uvoza blaga ali pa bo prepeljano v namembno državo članico, vendar tam za to blago ne bo obračunan davek na dodano vrednost. V luči uspešnega preprečevanja utaj davka na dodano vrednost pri uporabi carinskega postopka sprostitev blaga v prosti promet z davčno oproščeno dobavo v drugo državo članico je treba na ravni Evropske unije zagotoviti trden ureditveni okvir, na ravni posameznih držav članic pa zagotoviti izvajanje kontrole tega postopka. V praksi se je pokazalo, da države članice premalo izkoriščajo obstoječi ureditveni okvir za učinkovito in predvsem hitro odkrivanje utaj davka na dodano vrednost v carinskem postopku sprostitev blaga v prosti promet z davčno oproščeno dobavo v drugo državo članico, kar izkoristijo goljufi. Komisija je na obravnavanem področju naredila že vrsto izboljšav, vendar so potrebna še dodatna prizadevanja.
Ključne besede: sprostitev v prosti promet, utaja DDV, oprostitev DDV, carinska unija, upravno sodelovanje, sistem VIES, mreža Eurofisc
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 845; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (697,42 KB)

2.
Carinska unija in carinski postopki v EU
Jure Majcenovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt predstavlja carinsko unijo Evropske unije in njene postopke. Carinska unija je unija, ki zajema vso blagovno menjavo med državami članicami Evropske unije. Med državami članicami prepoveduje carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim učinkom. V odnosu s tretjimi državami carinska unija uvaja skupno carinsko tarifo. Carine kot dajatve, ki jih država zahteva na blago, prodano v drugo državo, so med članicami EU strogo prepovedane. Veljajo tudi količinske omejitve in državni ukrepi, s katerimi se v določenem obdobju omejita uvoz ali izvoz določenega blaga. Prepoved diskriminatornih nacionalnih davkov skrbi, da ne bi prišlo do manj ugodnih davčnih obravnav tujih proizvodov v primerjavi z domačimi. Tako carinska unija omogoča prost pretok blaga na njenem notranjem trgu. Vsaka država članica si je pridržala pristojnost, da omeji prosti pretok, če bi to zahtevali nekateri pomembni razlogi. V diplomskem projektu smo potrdili, da carinska unija spodbuja trgovanje med državami članicami in da so carinski postopki v carinski uniji časovno in stroškovno učinkoviti.
Ključne besede: Evropska unija, carinska unija, notranji trg, blago, omejitve, postopki
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 920; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (770,15 KB)

3.
INSTITUCIONALNA ZASNOVA EVRAZIJSKE UNIJE
Iris Štelcar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava Evrazijsko unijo kot mednarodno organizacijo, ustanovljeno z namenom sodelovanja med nacionalnimi gospodarstvi držav članic, ki zagotavlja prosti pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile. Članstvo državam članicam zagotavlja ohranitev njihove suverenosti in enakovredno obravnavanje ter od njih zahteva uskladitev politik na vseh področjih sodelovanja. Nastala je 29. maja 2014, s Pogodbo o vzpostavitvi Evrazijske unije, ki so jo podpisali predsedniki Rusije, Belorusije in Kazahstana, vendar je s svojim delovanjem pričela šele 1. januarja 2015. Poleg omenjenih držav podpisnic ustanovne pogodbe sta njeni državi članici še Armenija in Kirgizistan. Čeprav je organizacija relativno mlada, se države med seboj zelo dobro poznajo, saj so v prejšnjem stoletju sestavljale Zvezo sovjetskih socialističnih republik. Evrazijska unija je zelo dobro razvita, saj so Rusija, Belorusija in Kazahstan že leta 2010 vzpostavile skupno carinsko tarifo in odpravile mejne kontrole, leta 2012 so vzpostavile enotno gospodarsko območje in ustanovile Evrazijsko ekonomsko Komisijo, sestavljeno iz Sveta Komisije in Upravnega odbora Komisije, ki skrbi za delovanje in razvoj organizacije. V diplomskem delu izpostavljam tudi ostale institucije Evrazijske unije, in sicer Vrhovni evrazijski ekonomski Svet, Evrazijski medvladni Svet in Sodišče Evrazijske unije, ki delujejo v okviru pristojnosti, dodeljenih s strani Pogodbe o vzpostavitvi Evrazijske unije in mednarodnih pogodb Evrazijske unije. Že na podlagi podobnega poimenovanja institucij kot v Evropski uniji lahko ugotovimo, da je omenjena organizacija služila kot model pri ustanovitvi Evrazijske unije, zato v diplomskem delu primerjam značilnosti in pravne akte obeh unij. Kljub uspešnemu začetku in dejstvu, da je Evrazijska unija največja proizvajalka nafte in zemeljskega plina na svetu ter pomembna proizvajalka jekla in električne energije, prihodnost Evrazijske unije naj ne bi bila tako svetla. Njena slaba stran je velika razlika v gospodarstvih držav članic, kar dokazuje dejstvo, da je gospodarstvo Evrazijske unije v veliki večini odvisno od ruskega gospodarstva. Naslednja slabost, na katero namiguje veliko nasprotnikov Evrazijske unije, je, da ne gre za ekonomsko povezavo držav, ampak za politično, saj naj bi pri njeni ustanovitvi šlo za željo Rusije po ponovnem oblikovanju Sovjetske zveze, kar ruski predsednik Vladimir Putin, zanika. Diplomsko delo zaključujem z zastavljenimi cilji Evrazijske unije, ki jih bodo države članice skušale doseči v prihodnosti in s preverjanjem tez, ki sem si ju postavila pred začetkom raziskovanja problema diplomskega dela.
Ključne besede: Evrazijska unija, Pogodba o vzpostavitvi Evrazijske unije, Evrazijska ekonomska Komisija, Vrhovni evrazijski ekonomski Svet, Evrazijski medvladni Svet, Sodišče Evrazijske unije, Rusija, Belorusija, Kazahstan, Armenija, Kirgizistan, carinska unija, enotno gospodarsko območje.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1104; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (761,20 KB)

4.
ZAKONSKA UREDITEV CARINSKE POLITIKE V SLOVENIJI
Aleš Kolar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev carinske politike v Republiki Sloveniji, ki se prepleta z evropskim pravnim redom, kjer osnovna carinska pravila opredeljuje Carinski zakonik Skupnosti. Naloge carinske službe opravlja Carinski urad Republike Slovenije, ki pri svojem delu uporablja tako mednarodno kot nacionalno pravo.
Ključne besede: zakonska ureditev, carinska politika, Republika Slovenija, Evropska Unija, Carinski zakonik Skupnosti, Carinski urad Republike Slovenije, nacionalno pravo, mednarodno pravo, schengensko območje, blagovna menjava, slovensko gospodarstvo, Republika Hrvaška.
Objavljeno: 09.04.2014; Ogledov: 1046; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (741,72 KB)

5.
PROST PRETOK BLAGA V EU
Betty Časar, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti temeljne značilnosti in pravno ureditev prostega pretoka blaga v Evropski uniji. Gre za eno izmed temeljnih ekonomskih svoboščin, ki je bila izjemnega pomena pri vzpostavitvi notranjega trga in je še danes potrebna za njegovo pravilno delovanje. Do popolne zagotovitve prostega pretoka blaga je prišlo postopoma, saj je bilo potrebno odpraviti vrsto ovir, ki so jih države članice vzpostavljale z namenom, da bi zaščitile domače gospodarstvo. V diplomskem delu se predvsem osredotočam na področje negativne integracije in izpostavim ukrepe institucij Evropske unije, ki so bili potrebni, da so bile odpravljene tako fiskalne kot tudi nefiskalne ovire prostemu pretoku blaga. Zaradi pomembne vloge Sodišča Evropske unije pa so v diplomskem delu prav tako izpostavljene najpomembnejše sodne odločbe Sodišča Evropske unije s področja prostega pretoka blaga. Prikazana so bistvena pravna načela in pravila, ki jih je izoblikovalo Sodišče Evropske unije z razlago zakonodaje, da bi zapolnilo morebitne pravne praznine in na ta način odpravilo vse omejitve prostemu pretoku blaga ter tako zagotovilo nemoteno delovanje notranjega trga.
Ključne besede: Prost pretok blaga, notranji trg, Evropska unija, carinska unija, carine, dajatve z enakim učinkom kot carine, notranji davki, količinske omejitve, ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve.
Objavljeno: 25.09.2013; Ogledov: 2801; Prenosov: 494
.pdf Celotno besedilo (266,28 KB)

6.
7.
8.
9.
10.
INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE EU DO DRŽAV ASEAN
Maja Tepeš, 2010, diplomsko delo

Opis: Integraciji EU in ASEAN sta svoje tridesetletno sodelovanje na številnih področjih sklenili nadgraditi s sklenitvijo prostotrgovinskega sporazuma. Sporazum se bo dotikal številnih področij, na katerih integraciji že intenzivno sodelujeta. Pogajanja potekajo na področjih, kot so prehrana, varstvo človekovih pravic, terorizem, okoljski problemi in podnebne spremembe, energija ter javno zdravje. Pogajanja so se začela leta 2007, vendar so bila dve leti kasneje sporazumno prekinjena. Med obema integracijama namreč obstajajo številne ovire, ki onemogočajo hitro sklenitev sporazuma. Te ovire se nanašajo predvsem na raznolikost članic ASEAN, na njihove razvojne vrzeli, na trenutno gospodarsko in finančno krizo, ki je prizadela tudi območje jugovzhodne Azije, ter na vojaško diktaturo, ki vlada v Mjanmaru, in s tem povezano kršenje človekovih pravic. Obe strani si prizadevata za čim prejšnjo premostitev težav, ki se pojavljajo pri pogajanjih za sklenitev sporazuma o prosti trgovini. Sporazum bi obema integracijama prinesel pomembne koristi, kot so liberalizacija storitev, lažje trgovanje zaradi odprave carinskih omejitev, vpliv na blaginjo in proizvodnjo. Članice ASEAN bi s sklenitvijo sporazuma postale manj odvisne od sosednjih držav, bolj bi se odprle preostalemu svetu in postale neodvisne od dogodkov v regiji. Kljub premoru v pogajanjih s celotno integracijo se je EU odločila za začetek pogajanj s posameznimi članicami, saj menijo, da bodo tako lažje sklenili sporazum s celotno integracijo. Tako je v marcu 2010 potekal prvi krog pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu s Singapurjem, v načrtu pa je začetek pogajanj še z nekaterimi drugimi članicami.
Ključne besede: Evropska unija, Združenje držav jugovzhodne Azije, prostotrgovinski sporazum, pogajanja za prostotrgovinski sporazum, skupna zunanjetrgovinska politika, instrumenti skupne zunanjetrgovinske politike, enotni notranji trg, carinske in necarinske omejitve, mednarodno trgovanje, carinska unija, trgovinski režim
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 2480; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici