| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NAPREDNO VODENJE S PLATFORMO NI CRIO
Marko Klasiček, 2016, magistrsko delo

Opis: cRIO je netipičen industrijski krmilnik zaradi svoje rekonfigurabilne vgrajene strukture. Namen magistrske naloge je seznaniti se s cRIO arhitekturo in videti, kje so meje cRIO krmilnika. cRIO krmilnik smo testirali na treh aplikacijah, in sicer magnetna levitacija, regulacija ravnovesja valja na letvi in na sistemu vezanih tlačnih posod. Magnetna levitacija je odptozančno netabilni proces, ki ima relativno hitro dinamiko. Zaradi tega smo regulacijski algoritem implementirali na FPGA, ki deluje stabilno okrog ene delovne točke. Sistem valja na letvi nima zahtevne dinamike tako kot magnetna levitacija in je zaradi tega kaskadna regulacijska struktura implementirana v Scan načinu delovanja. Pri kaskadni strukturi je zunanja zanka po položaju valja, medtem ko je notranja zanka po hitrosti valja. Na sistemu vezanih tlačnih posod smo uporabili adaptivno vodenje, in sicer metodo adaptacije povratnozančnega ojačanja. Algoritem adaptacije povratnozančnega ojačanja zaobjema identifikacijski algoritem v realnem času, in sicer metodo najmanjših kvadratov.
Ključne besede: cRIO, FPGA, magnetna levitacija, valj na letvi, adaptivno vodenje
Objavljeno v DKUM: 26.04.2016; Ogledov: 2486; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

2.
NI cRIO V SISTEMIH AVTOMATIZACIJE
Nejc Hriberšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava industrijski sistem podjetja NI cRIO, grafično programiranje z uporabo programa LabVIEW ter njegov RIO Scan Interface in FPGA Interface način programiranja. Predstavljena je uporaba PID-regulatorja v RIO Scan Interface in FPGA Interface načinu ter njune razlike. Opravljena je primerjava krmilnika NI cRIO s krmilnikom podjetja Siemens serije 7 in z DSP-2 modulom, ki je bil razvit na Inštitutu za robotiko, na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Praktična uporaba NI cRIO sistema je bila preizkušena na laboratorijskem sistemu lebdeče krogle v magnetnem polju in sistemu za regulacijo pretoka zraka. Podrobno je opisan in preizkušen PID princip zaprtozančnega vodenja ter izvedba z NI cRIO sistemom.
Ključne besede: cRIO, LabVIEW, FPGA, PID, magnetna levitacija, regulacijski ventil
Objavljeno v DKUM: 19.09.2013; Ogledov: 1940; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici