| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Agresivnost med mladimi
Indira Husanović, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili temeljne pojme agresivnosti in nasilja ter opisali teorije agresivnosti. Predstavili smo dejavnike, ki vplivajo na nasilno vedenje mladostnikov ter oblike nasilja mladih v Sloveniji. Navedli smo tudi ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nasilja ter soočenje šole z nasiljem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju in Srednji zdravstveni šoli v Celju v mesecu septembru 2009 in v mesecu marcu 2010. Namen raziskave je bil, ugotoviti katera vrsta nasilja prevladuje med mladostniki, kje najpogosteje pride do nasilja in koga obvestijo v primeru, da so bili žrtev nasilja. Rezultate smo pridobili z vprašalnikom zaprtega in polodprtega tipa, razdeljenim med 40 osnovnošolcem in 40 srednješolcem. Rezultati raziskave so pokazali da je v anketirani osnovni šoli prisotno psihično kot fizično nasilje, medtem ko v anketirani srednji šoli prevladuje psihično nasilje. V anketirani osnovni šoli najpogosteje pride do nasilja na hodnikih šole, v anketirani srednji šoli pa pred šolo. V primeru nasilja anketirani osnovnošolci najpogosteje obvestijo učitelja in prijatelje, medtem ko srednješolci svoje starše.
Ključne besede: Ključne besede: nasilje, agresija, mladostnik, vrstniško in medvrstniško nasilje, bullying.
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 4561; Prenosov: 1188
.pdf Celotno besedilo (565,36 KB)

2.
VLOGA IN POMEN ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE PRI OBRAVNAVI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Suzana Kovše, 2010, diplomsko delo

Opis: Vrstniško nasilje ni nov pojav, obstaja že precej časa, le da se o njem dolgo ni govorilo. Ker postaja vse bolj resen problem, ga šole poskušajo zmanjšati. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo šolski svetovalni delavci, saj so pogosto prvi, kamor se žrtve vrstniškega nasilja zatečejo po pomoč. Tako smo se lotili proučevanja vloge in pomena šolske svetovalne službe pri obravnavi medvrstniškega nasilja v osnovni in srednji šoli. V teoretičnem delu smo predstavili medvrstniško nasilje, njegove oblike in značilnosti vpletenih, šolsko svetovalno službo, vlogo šolske svetovalne službe pri obravnavi medvrstniškega nasilja ter ukrepe preprečevanja nasilja med vrstniki tako doma kot v tujini. V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskali, ali se svetovalni delavci pogovarjajo z učenci o medvrstniškem nasilju, ali poskušajo preprečiti nasilje na šoli, ali pripravljajo delavnice, seminarje, predavanja na temo vrstniškega nasilja, ali osveščajo udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa o vrstniškem nasilju. Šolski svetovalni delavci morajo delovati tako preventivno kot tudi kurativno. Imeti morajo nizko toleranco za vrstniško nasilje in biti nanj visoko občutljivi. Da v primeru vrstniškega nasilja pravilno reagirajo, se morajo nenehno izobraževati in izpopolnjevati svoje znanje. Ostale udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa morajo osveščati o vrstniškem nasilju, njegovi resnosti in posledicah tako za žrtve kot tudi nasilneže. Pomembno je, da učencem pokažejo, da nasilja ne podpirajo, in da so na voljo, ko jih bodo potrebovali. Prizadevati si morajo za dobre odnose z učenci in ohranjati njihovo zaupanje.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, medvrstniško nasilje, bullying, trpinčenje, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 3586; Prenosov: 439
.pdf Celotno besedilo (561,79 KB)

3.
BULLYING MED UČENCI OSNOVNE ŠOLE
Nastja Klein, 2014, diplomsko delo

Opis: Pri nasilju gre za naučen vedenjski vzorec, ki je nedopusten in kazniv. Gre za širok spekter negativnih ravnanj, ki pri žrtvah puščajo hude in dolgotrajne tako čustvene in fizične posledice. Otrok, ki je žrtev takšnega nasilja, lahko ima trajne posledice in je zaznamovan za vse življenje. Povzročitelj nasilja je za to odgovoren, žrtvi pa se nudi takojšnja pomoč. Strokovna literatura v grobem loči pet vrst nasilja: psihično, fizično, medvrstniško, spolno in nasilje v družini. Nasilje med vrstniki je lahko fizično ali psihično, posamično ali skupinsko. O nasilju govorimo, kadar učenec ali skupina učencev drugemu učencu govori neprijetne ali nespodobne besede, ga zafrkava, brca, tepe, mu uničuje oblačila ali šolske potrebščine, ga obrekuje in izloča iz družbe vrstnikov, zaklene v garderobo ali učilnico itd., zaradi česar tak učenec trpi in se ne more braniti. Obstajajo različne oblike nasilja, kot tudi različni dejavniki, ki vplivajo na medvrstniško nasilje, kot so mediji, vrstniki, družina, šola. Največkrat medvrstniško nasilje izvira iz nasilja v družini. Otroci, ki jih doma pretepajo starši, ta vedenjski vzorec prenašajo naprej. V diplomski nalogi je podrobno predstavljen bullying med otroci osnovne šole.
Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, bullying, otroci, dejavniki, preprečevanje medvrstniškega nasilja.
Objavljeno: 30.09.2014; Ogledov: 1710; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (278,78 KB)

4.
The role and meaning of school counseling when dealing with peer violence
Marija Javornik Krečič, Suzana Kovše, Mateja Ploj Virtič, 2013, strokovni članek

Opis: The subject of discussion is peer violence and the role of school counselors when dealing with this problem. The first part of the article gives a definition of peer violence as it applies to the role of the school counselor when dealing with peer violence. The second part of the article shows the results of empirical research which took place in March and April of 2010 on a sample of 428 students from Slovene schools. The fundamental objective of this research was to determine the actual state of this problem in practice: determining the role of school counseling in discovering and solving problems concerning peer violence; finding out whether students trust school counselors, whether they turn to them when in trouble, whether they cooperate with school counselors and if school counseling also works preventively.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, nasilje vrstnikov, nadlegovanje, preventiva, šolsko svetovanje, education, bullying, peer violence, preventive work, school counseling
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 349; Prenosov: 6
URL Povezava na celotno besedilo

5.
PRIMERJAVA UPORABE DRUŽBENEGA OMREŽJA FACEBOOK MED OTROKI STARIMI MED OSEM IN DVANAJST LET NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE IN REPUBLIKE HRVAŠKE
Ana Krmek, 2015, magistrsko delo

Opis: Facebook je najbolj priljubljeno družbeno omrežje, katerega uporablja veliko ljudi širom sveta. Najobčutljivejša skupina, ki uporablja to družbeno omrežje, so otroci, mlajši od trinajst let, katerim ga zakon prepoveduje uporabljati. Kljub prepovedi, ga uporabljajo, vzroki za to pa so sledeči: velika priljubljenost, želja po druženju v zelo razširjeni spletni skupnosti in želja po posnemanju starejših bratov in sester ali kolegov iz šole, ki uporabljajo Facebook, in s tem ustvarjajo intenzivno željo po uporabi družabnih omrežij med mladostniki. Težava pri uporabi družbenih omrežij so posledice uporabe. Otroci lahko postanejo odvisni od Facebooka, na spletu so izpostavljeni zlorabam in tovrstne negativne interakcije lahko vodijo v doživljanje raznih travm. Ker je uporaba Facebooka med mladostniki, mlajšimi od 13 let, vse večja, njene posledice v čustveni rasti in razvoju utegnejo biti težke. Zato želimo raziskati, na kakšen način in v kolikšni meri otroci na Hrvaškem in v Sloveniji uporabljajo Facebook. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični del, ki se nanaša na otroke na Facebooku, in raziskovalni del, v katerem so prikazane hipoteze, rezultati raziskave, interpretacija in zaključek. Glavni cilj dela je zbir rezultatov, koliko in kako slovenski in hrvaški otroci med 8 in 12 let uporabljajo Facebook. V uvodu smo pojasnili razdelitev dela in njegove cilje. Teoretični del je pojasnjuje razvojno psihologijo ciljne starostne skupine (8–12 let). Potem smo se osredotočili na vlogo staršev pri vzgoji otrok v obdobju družbenih omrežji. Pokazali smo, s čim se starši borijo pri vzgoji sodobnih otrok, kako jih vzgajajo in kaj o tem pravijo znanstveniki. V nadaljnjem delu naloge smo podrobno analizirali ciljno skupino otrok in njihov razvoj. Pri analizi smo navedli osnovne definicije družbenih omrežij, v okviru tega tudi Facebooka, največje svetovne družabne mreže, ustanovljene leta 2004 s strani Marka Zuckerberga in njegovega kolega iz Harvarda Eduarda Saverina. Po navedbi osnovnih definicij smo se osredotočili na prednosti in slabosti uporabe Facebooka, družbeno življenje otrok na Facebooku ter nekaj do zdaj opravljenih raziskav na to temo. Pri slabostih smo pojasnili, kaj pomeni »cyber bullying« ter nekatere druge nevarnosti, ki pretijo na otroke na družbenih omrežjih. Med prednostmi uporabe Facebooka pri otrocih, mlajših od 13 let, smo prikazali, kako Facebook omogoča enostavno ohranjanje stikov s prijatelji in družino, pridobivanje novih prijateljev in deljenje idej in zamisli. V raziskovalnem delu smo predstavili dvanajst hipotez, iz katerih smo razvili raziskavo. Vsaka hipoteza je vezana na uporabo Facebooka med otroci, starimi od 8 do 12 let, iz območja Hrvaške in Slovenije. Po navedbi hipotez smo predstavili rezultate raziskave ter jih prikazali v tabelah in grafih. Zatem smo napisali interpretacijo, kjer smo teoretični del naloge povezali s pridobljenimi rezultati ter posledično ovrgli ali potrdili hipoteze. V zaključku smo navedli glavne ugotovitve dela, njegove negativne strani ter možnosti za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: družabna omrežja, Facebook, otroci, cyber bullying, odvisnost
Objavljeno: 19.08.2015; Ogledov: 943; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

6.
BULLYING V SREDNJI ŠOLI
Špela Gričnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo bullying ali vrstniško nasilje v srednji šoli. Nasilje med vrstniki se lahko zgodi v vsaki šoli, na poti v šolo in iz nje. Ko govorimo o vrstniškem nasilju, so vanj lahko vključeni posamezniki ali pa skupine mladostnikov, ki se pojavljajo kot žrtve, nasilneži ali opazovalci. Vso to nasilje, ki ga povzročajo, pri mladostnikih pušča pečat, ki vpliva na oblikovanje kasnejše samopodobe in osebni razvoj posameznika. V literaturi zasledimo različne oblike vrstniškega nasilja v srednjih šolah, ki se na grobo deli na psihično oziroma verbalno nasilje, fizično nasilje in spolno nasilje. Med nasilje pa ne štejemo tistih dejanj, kjer sta obe osebi prostovoljno vstopili v ta odnos. Poleg različnih oblik, pa so pomembni tudi številni dejavniki, ki vplivajo na pojav vrstniškega nasilja. Tako so si vsi avtorji enotni glede naslednjih dejavnikov: družina, vrstniki, šola in mediji. Družina je tisti dejavnik, ki bistveno vpliva na razvoj otrokove osebnosti in mu pokaže kaj je prav in kaj narobe. Ta mu mora dajati kar se da najboljši zgled, hkrati pa tudi šola, ki postane otrokov drugi dom. Organi pregona in druge institucije se srečujejo s primeri nasilja, zato je potrebna ureditev na področju zakonodaje in uvedba različnih ukrepov, ki se uvajajo na srednjih in drugih šolah. Iz mnogih izkušenj in zgodb, ki jih lahko preberemo ali slišimo o nasilju med vrstniki, je potrebno poudariti, da nasilje ni dopustno in zanj ni ustreznega opravičila. Otrokom je potrebno ustvariti varno okolje, še posebej med vrstniki, ki postanejo zelo pomembni skozi njihovo odraščanje.
Ključne besede: bullying, vrstniško nasilje, mladostnik, nasilnež, žrtev nasilja, ukrepi za preprečevanje nasilja, oblike vrstniškega nasilja
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 781; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

7.
Vrstniška agresivnost v povezavi s sposobnostjo emocionalne regulacije v adolescenci
Manja Škof, 2016, magistrsko delo

Opis: Agresivnost je vedenjska značilnost, ki se kaže v gospodovalnosti ter nasilnih ali napadalnih besedah in dejanjih proti drugim ljudem. Na agresivnost ima med ostalimi dejavniki velik vpliv tudi čustvena inteligentnost in ena izmed komponent čustvene inteligentnosti – čustvena regulacija, ki pomeni sposobnost obvladovanja in nadzorovanja lastnega čustvenega stanja. Da lahko namreč v družbi sodelujemo z drugimi ljudmi, je potreben čustveni nadzor. S pomočjo vprašalnika o nasilju in čustveni regulaciji smo v empiričnem delu želeli ugotoviti, kako je čustvena inteligentnost (natančneje čustvena regulacija) povezana z nasilnim vedenjem v adolescenci. Ugotoviti želimo, ali so tisti, ki imajo boljše sposobnosti emocionalne regulacije, v večji ali manjši meri žrtve ali storilci agresivnega vedenja in kaj si le-ti mislijo o nasilju. Razlike želimo poiskati tudi med spoloma, v starosti in med učnim uspehom učencev. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri deležni agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Prav tako so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri storilci agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Pri primerjavi žrtev agresivnih dejanj obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in starost, ni pa statistično značilnih razlik glede na učni uspeh. Med storilci agresivnih dejanj so statistično značilne razlike glede na spol, ni pa statistično značilnih razlik glede na starost in učni uspeh.
Ključne besede: Nasilje, agresivnost, ustrahovanje, žrtve, storilci, adolescenti, nasilje v šoli, »bullying«, čustva, čustvena inteligentnost, čustvena regulacija.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 788; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

8.
Mobbing in company
Beno Arnejčič, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Background and purpose: The individual is exposed to ever more covert psychological violence or mobbing in workplace within companies. The aim of this study is to analyse the level and the types of psychological violence within a company in which the individual works in their daily lives. Design/Methodology/Approach: Using systematic method current mobbing literature reviews were analysed. Based on a review and analysis of the literature, we recognised increasing amounts of workplace bullying. Then we used and extended Dilts’ model and created a model in which we portrayed the different levels and types of bullying in a company. The presented model is a tool for identifying workplace violence within the company. Results: At the company environment level, there is much bullying associated with social-demographic characteristics and working conditions. At the level of individual behaviour, the type of mobbing exists that is associated with the company’s leadership styles. At the level of professional qualifications, a lack of confidence causes mobbing. At the level of values and beliefs, mobbing is present in attitudes and behavioural intentions. At the level of identity, we can observe mobbing according to sexual identity. At the level of organizational culture, we can recognize a type of mobbing called ‘obsessive dedication’ to working efficiency and organizational silence. Conclusion: Based on the analysis of selected literature we exposed a range of types and levels of mobbing in company. The expanded Model on levels of mobbing in companies provides a framework for collecting information. The user can identify workplace violence and each strategic organizational level in the work organization.
Ključne besede: bullying, mobbing typology within the company, levels of mobbing in the workplace
Objavljeno: 04.12.2017; Ogledov: 432; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (532,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici