| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kalivost vrtne kreše kot indikator zrelosti komposta izrabljenega gobjega substrata : diplomsko delo
Anna Toplak, 2025, diplomsko delo

Opis: Kompost iz izrabljenega gobjega substrata (IGS) bukovega ostrigarja (Pleurotus ostreatus (Jacq. ex Fr.) P. Kumm.) je pomemben vir za trajnostno kmetijstvo, saj omogoča recikliranje odpadnega materiala po pridelavi gob. V diplomskem delu smo s kalitvenim testom na vrtni kreši (Lepidium sativum L.) ocenjevali zrelost komposta. IGS smo kompostirali 84 dni, vzorčili na 14 dni in iz vzorcev pripravili vodne ekstrakte (1 : 10) za kalitvene teste v petrijevkah pri 25 °C. Analizirali smo indekse kalivosti in dolžino korenin ter nadzemnih delov rastlin. Skupna kalivost je bila pri vseh obravnavanjih visoka (95–99,9 %) in primerljiva s kontrolo (99,5 %). Jasne razlike so se pokazale pri indeksih kalitve, ki opišejo tudi dinamiko procesa: vzorci, kompostirani 14 in 28 dni, so izkazali fitotoksičnost, medtem ko so bili po 56 dneh rezultati primerljivi s kontrolo. V kasnejših obdobjih (70–84 dni) je kompost celo spodbujal rast nadzemnega dela, v celoti pa so bile rastline dolge 110–118 mm in primerljive s kontrolo (108 mm). Na podlagi rezultatov sklepamo, da IGS doseže primerno zrelost za uporabo kot gnojilo po najmanj 56 dneh kompostiranja.
Ključne besede: izrabljen gobji substrat, bukov ostrigar, zrelost komposta, vrtna kreša
Objavljeno v DKUM: 20.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

2.
Kalivost solate kot indikator zrelosti komposta iz izrabljenega gobjega substrata : diplomsko delo
Val Šenekar, 2024, diplomsko delo

Opis: Izrabljen substrat, ki nastane pri gojenju bukovega ostrigarja, lahko predstavlja potencialno organsko gnojilo. V diplomski nalogi je bilo s kalitvenim testom na solati preučeno, kdaj bi bil kompostiran substrat primeren za nadaljnje gnojenje rastlin. Izrabljen gobji substrat (IGS) je bil kompostiran 84 dni. Kompost smo vzorčili vsakih 14 dni in iz vzorcev z deionizirano vodo naredili vodne ekstrakte v razmerju 1:10, s katerimi smo omočili semena solate v petrijevkah. Kaljenje se je sedem dni beležilo na vsakih 24 ur. S pomočjo slik in računalniškega programa se je po sedmih dneh izmerilo dolžine korenin in nadzemnega dela. Izračunani so bili dodatni parametri, kot so skupna kalivost, hitrost kalitve, skupna hitrost kalitve in koeficient hitrosti kalitve. Kalivost solate je bila pri vodnem ekstraktu komposta IGS, ki je bil kompostiran 0, 42, 56, 70 in 84 dni, enaka kot pri deionizirani vodi (82,1–93,2 %). Izračunani indeksi, ki poleg končne, upoštevajo še dinamiko kalitve semen, so bolj natančni in kažejo signifikantno boljše rezultate pri kontroli in najdlje časa kompostiranem kompostu (K: 84). Ekstrakti IGS, kompostiranega 0, 42, 56, 70 in 84 dni, omogočajo kalčkom solate v primerjavi z deionizirano vodo (dolžina rastline 44,4 mm) značilno bolj uspešno rast (dolžina rastline 53,1–59,5 mm). Nekompostiran IGS in IGS kompostiran za dlje kot 42 dni je na podlagi rezultatov kalitvenih testov primeren za uporabo kot gnojilo, najboljše rezultate pa dosežemo, če je kompost zorjen 84 dni.
Ključne besede: kompostiranje, izrabljen gobji substrat, bukov ostrigar, kemični parametri kakovosti komposta, kalivost solate
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici