| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
OCENJEVANJE FUNKCIJE POVPRAŠEVANJA PO DENARJU ZA ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE V OBDOBJU 1959 - 2008
Brina Gomzi, 2009, diplomsko delo

Opis: Ekonomska teorija ugotavlja, da je povpraševanje po denarju pozitivno odvisno od realnega dohodka ali realnega premoženja in negativno odvisno od obrestne mere, medtem ko empirične študije povpraševanja po denarju za Združene države Amerike kažejo, da predznaki ocenjenih regresijskih koeficientov niso vedno v skladu z ekonomsko teorijo. Ocenjeni regresijski koeficienti linearne in dvojno logaritemske funkcije povpraševanja po denarju za Združene države Amerike v obdobju 1959 – 2008 imajo teoretično pričakovane predznake (izjema: pozitiven predznak pojasnjevalne spremenljivke »obrestna mera zakladnih menic« pri odvisni spremenljivki »denarni agregat M2« ocenjenega linearnega regresijskega modela).
Ključne besede: teorije povpraševanja po denarju, funkcija povpraševanja po denarju, denarni agregat M1 in M2, realni bruto domači proizvod, obrestna mera zakladnih menic
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 1822; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (347,88 KB)

3.
OCENJEVANJE FUNKCIJE POVPRAŠEVANJA PO DENARJU ZA VELIKO BRITANIJO V OBDOBJU 1970-1999
Maja Škerget, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Ekonomska teorija ugotavlja, da je povpraševanje po denarju pozitivno odvisno od realnega dohodka oziroma realnega premoženja ter negativno od obrestne mere, kar pa potrjujejo tudi empirične študije povpraševanja po denarju za Veliko Britanijo. Pri ocenjevanju funkcije povpraševanja po denarju za Veliko Britanijo v obdobju 1970-1999 smo ugotovili, da so ocenjeni regresijski koeficienti v skladu z ekonomsko teorijo, izjema je predznak regresijskega koeficienta pri pojasnjevalni spremenljivki GDP. Pri preverjanju predpostavk metode najmanjših kvadratov smo prišli do sklepa, da dvojno logaritemska funkcija povpraševanja po denarju odstopa od le-teh. Po odpravi avtokorelacije lahko povemo, da se predznaki regresijskih koeficientov novo ocenjene funkcije povpraševanja po denarju skladajo s teorijo. S pomočjo Chowovega testa in z uporabo slamnatih spremenljivk smo pri dvojno logaritemski funkciji ugotovili, da se podvzorca za prvih in drugih petnajst let med seboj razlikujeta. Do spremembe prihaja pri diferencialnem presečiščnem koeficientu in diferencialnem smernem koeficientu pri pojasnjevalni spremenljivki realni bruto domači proizvod.
Ključne besede: Metoda najmanjših kvadratov, teorije povpraševanja po denarju, funkcija povpraševanja po denarju, denarni agregat M1, obrestna mera zakladnih menic, realni bruto domači proizvod.
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 1422; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (616,68 KB)

4.
BDP IN ALTERNATIVNI KAZALNIKI KOT MERILO TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
Rok Mihalič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Ne samo, da BDP ne upošteva ključnih elementov kakovosti življenja, ampak v veliko primerih celo spodbuja aktivnosti, ki so v nasprotju z dolgoročno blaginjo skupnosti. Pri tem je smiselno omeniti npr. izkoriščanje naravnih virov, ki vodi v propad ekosistemov. Nič nam ne pove o družbeni neenakosti, ki pogosto vodi k socialnim nemirom. Enako velja za vse elemente socialne razčlenitve (ločitve, kazniva dejanja), ki jih obravnava kot ekonomske koristi. Podcenjuje tudi človeški kapital s tem ko zajema samo obseg končnih proizvodov. Potreben je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti, ne da bi bila ogrožena možnost zadovoljitve potreb prihodnjih generacij. In takšnega razvoja trenutni koncept ne prinaša. Naš planet je že sedaj preobremenjen zaradi potrošnje in onesnaževanja. Edini način, da se to neravnovesje popravi, je institucionalizacija drugih nacionalnih indikatorjev (okoljskih, povezanih z zdravjem itd.), ki bi odražali tisto pravo kompleksnost človekovega napredka. Ni pa pravega konsenza, koliko indikatorjev bi bilo smiselno vključiti in to je vprašanje, s katerim se že leta ubadajo ekonomisti. Obravnavali smo tudi odnos med gospodarsko rastjo in okoljem ter prišli do zaključka, da je kompleksen in večplasten in da ni res, da gospodarska rast vedno povečuje okoljsko škodo, kot tudi ni res, da se sčasoma vedno zmanjša. Kaj se dogaja je odvisno od števila prebivalstva, vzorcev potrošnje in uporabljene tehnologije. Kar je jasno pa je, da so za dosego trajnostnega razvoja potrebne velike tehnološke spremembe, te pa zahtevajo investicije in akumulacijo kapitala. Analizirali smo tudi vpliv tehnologije, pri čemer smo predvidevali različne scenarije s pomočjo IPAT identitete. Tehnologija, pa čeprav povzročitelj in rešitelj hkrati, je lahko ključni dejavnik izboljšanja okolja. Prav ta tretja komponenta identitete, torej tehnologija, predstavlja največje upanje za tranzicijo v trajnostni razvoj, doslej pa je bila videna kot kontinuiran vir onesnaževanja. Nato smo analizirali osem obstoječih alternativnih kazalnikov, ki smo jih ocenjevali skozi SWOT analizo ter jih spoznali skozi študije primerov. Potrebo po novih kazalnikih smo potrdili z javnomnenjsko raziskavo Globescana, ki je pokazala, da tradicionalna mera BDP ne predstavlja dovolj celovite slike napredka države. Uporaba BDP-ja ima svoje prednosti saj pomaga pri makroekonomski politiki, je enostaven, univerzalen, objektiven in uporablja tržno ceno kot vodilni princip. Rast je sicer pomembna, toda ne smemo rasti na način, ki zanemarja osnovna načela trajnostnega razvoja.
Ključne besede: Bruto domači proizvod, trajnostni razvoj, gospodarska rast, alternativni kazalniki, pristno varčevanje, indeks uravnotežene ekonomske blaginje, kazalnik pristnega razvoja, zeleni BDP, indeks človekovega razvoja, okoljski odtis, indeks srečnega planeta, indeks boljšega življenja, IPAT identiteta, EKC hipoteza
Objavljeno: 21.11.2011; Ogledov: 2225; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

5.
GOSPODARSKA GIBANJA IN PRIMERJAVA CEN STORITEV MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO
Tomaž Kokot, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju smo s pomočjo popisa cen storitev na Madžarskem in v Sloveniji ter z izračuni dokazali, da je slovensko gospodarstvo bolje razvito od madžarskega. Vsi podatki o gospodarstvih držav kažejo na večje približevanje Slovenije k povprečju EU-27. Naši izračuni kažejo, da je bila raven cen storitev marca 2010 v Sloveniji za 28 % višja kot na Madžarskem. Obenem je imela Slovenija za 36 % višji BDP na prebivalca od Madžarske. Ugotavljamo, da je višja gospodarska razvitost države povezana z višjo ravnijo cen.
Ključne besede: Slovenija, Madžarska, stopnja razvitosti, storitve, raven cen, censka pariteta, censka dispariteta, bruto domači proizvod in inflacija.
Objavljeno: 22.11.2011; Ogledov: 1878; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

6.
BREZPOSELNOST IN INFLACIJA V IZBRANIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
Jani Prednik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Brezposelnost in inflacija sta nedvomno dve zelo pomembni determinanti, ki kažeta, kako uspešno je gospodarstvo. Ekonomisti si glede teh dveh determinant niso enotni. Nekateri zagovarjajo tezo, da se mora na račun višje stopnje brezposelnosti znižati inflacija, drugi trdijo obratno. Teoretično povezavo med tema dvema determinantama prikazuje t. i. Phillipsova krivulja. Sloveniji, Slovaški, Češki, Litvi, Latviji, Madžarski in Poljski je skupno, da so šle skozi proces tranzicije v tržno gospodarstvo. Strukturne in druge institucionalne spremembe, ki so spremljale ta prehod, so vplivale na značilnosti povezave med brezposelnostjo in inflacijo. Nekatere države so se borile z visoko brezposelnostjo, druge z visoko inflacijo. Večini držav pa je uspelo obe determinanti znižati in spraviti na vzdržno, tržnim gospodarstvom primerljivo raven. Rezultati raziskav ne pritrjujejo tezi, da je v vseh obravnavanih državah možno najti poenoteno povezavo med stopnjo inflacije in stopnjo brezposelnosti.
Ključne besede: inflacija, brezposelnost, bruto domači proizvod, Phillipsova krivulja, inflacijska pričakovanja.
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 1742; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (659,88 KB)

7.
OCENJEVANJE FUNKCIJE POVPRAŠEVANJA PO DENARJU ZA KANADO V OBDOBJU 2003-2010
Barbara Fideršek, 2012, diplomsko delo

Opis: Stabilna funkcija povpraševanja po denarju je bistvena pri oblikovanju denarne politike, saj omogoča politično-vodene spremembe v denarnih agregatih, da bi vplivala na output, obrestne mere in končno tudi na cene. Empirične študije povpraševanja po denarju potrjujejo, da je ožji denarni agregat pozitivno odvisen od realnega bruto domačega proizvoda ter negativno od obrestne mere. Kot pravilno specificiran model se je izkazal linearni model z odloženo odvisno spremenljivko. Pri ocenjevanju funkcije povpraševanja po denarju za Kanado v obdobju 2003-2010 smo ugotovili, da so ocenjeni regresijski koeficienti v skladu z ekonomsko teorijo. S pomočjo Chowovega testa smo ugotovili, da se pojavljajo razlike v prvem (2003-2006) in drugem (2007-2010) obdobju, saj se razlikujejo predznaki ocenjenih regresijskih koeficientov.
Ključne besede: Funkcija povpraševanja po denarju, realni bruto domači proizvod, denarni agregat M1, obrestna mera zakladnih menic, metoda najmanjših kvadratov.
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 1359; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici