| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pojavnost in pravna ureditev policijske brutalnosti
Teja Lobnikar, 2020, diplomsko delo

Opis: Policisti in policijska dejavnost je pomemben del vsakdana slehernega prebivalca, a imajo ti do nje in policijskih pooblastil pogosto ambivalenten odnos. Pri svojem delu policisti uporabljajo policijska pooblastila, s katerimi posegajo v človekove pravice in svoboščine, to pa zato, da jih lahko varujejo in po potrebi tudi zagotavljajo. Policijska pooblastila, tudi tista, ki vključujejo prisilo, so zakonita, dokler so uporabljena skladno z zakonskimi določili. Se pa zgodi, da policisti prekoračijo stroge omejitve uporabe prisile, s tem pa nastanejo kršitve, ki lahko v skrajnih primerih prerastejo v policijsko brutalnost. Policijska brutalnost je problem sodobne družbe, saj se v različnih oblikah pojavlja vsepovsod po svetu. V Sloveniji področje delovanja policije ureja več zakonov, a je za izvajanje nalog najpomembnejši Zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki poleg nalog in pooblastil opredeljuje tudi področje prekoračitve pooblastil ter uporabo prisilnih sredstev. Temelj policijskega dela morajo predstavljati človekove pravice, zato smo v diplomski nalogi le-te podrobno opisali in analizirali njihovo razmerje do izvrševanja policijskih nalog in pooblastil. Opredelili smo tudi pojme prekoračitve pooblastil, s posebnim poudarkom na opisu policijske brutalnosti. Skozi diplomsko delo smo razložili pojem policijske brutalnosti, njene značilnosti in vzroke ter kako je pravno urejena v Sloveniji in v tujini. Pojav policijske brutalnosti smo analizirali skozi štiri analize primerov iz Evropskega sodišča za človekove pravice. Ugotovili smo, da pravilen nadzor nad delom policistov predstavlja ključen dejavnik pri preprečitvi policijske brutalnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, policijska brutalnost, prekoračitev policijskih pooblastil, človekove pravice in temeljne svoboščine, kršitev, nadzor
Objavljeno: 18.08.2020; Ogledov: 310; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (575,15 KB)

2.
Odklonskost v policiji: policijsko nasilje
Tjaša Demšar, 2019, diplomsko delo

Opis: V preteklosti in danes je policija veljala in velja za avtoritativno vejo oblasti, ki jo širša javnost v veliki meri spoštuje. Policijska pooblastila predstavljajo velik poseg v človekovo svobodo. Prav zaradi takšne odgovornosti, ki jo imajo policisti, nemalokrat prihaja do različnih kršitev pravil, zakonov ali človekovih pravic ter svoboščin. Pri svojem opravljanju policijskih dolžnosti pogosto prekoračijo pooblastila in uporabo prisilnih sredstev izrabijo v svojo korist. Primeri, kot so ustrahovanje, izživljanje nad pridržano osebo zaradi njihovega nadrejenega položaja, prekomerna sila, neprimerna obravnava med policijskimi postopki, opustitev dejanja, so kazniva dejanja, ki zahtevajo nadaljnjo obravnavo na Ministrstvu za notranje zadeve. Nato se s pritožbami ukvarja Sektor za pritožbe zoper policijo, ki ugotavlja njihovo utemeljenost. Drugi dejavnik policijskega nasilja je rasna nestrpnost. Raziskave kažejo zelo jasno povezavo med policijskim nasiljem in rasizmom. Temnopolti so v Ameriki in drugod po svetu, kjer predstavljajo večji delež prebivalstva, največkrat žrtve policijske brutalnosti v obliki uporabe strelnega orožja. Poleg rasizma je velik razlog za pojav policijskega nasilja tudi stres, saj ta v veliki meri vpliva na sposobnost odločanja policista v krizni situaciji, ko ima policist le nekaj sekund za zakonito odločitev. Analiza nasilnega vedenja slovenskih policistov od leta 2013 do leta 2017 ne kaže rasti policijskega nasilja. Prav tako ne moremo trditi, da nasilje upada. Pritožbe, obravnavane zaradi kaznivih dejanj s strani policistov, nihajo iz leta v leto. Zato lahko še z večjo gotovostjo trdimo, da potrebujemo večje izboljšanje na področju preprečevanja policijskega nasilja. Nad policijo bo potrebno zagotoviti nadzor, ki bo učinkovit in bo prinašal vidne rezultate za uspešen razvoj Slovenske policije kot organizacije, ki stremi k napredku na področju zagotavljanja varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko nasilje, policijska brutalnost, prekoračitev pooblastil, stres, rasizem
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 871; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

3.
Policijska brutalnost : individualni ali organizacijski problem
Irena Tekavec, 2014, diplomsko delo

Opis: Policijska brutalnost ima bogato in dolgo zgodovino, vendar pa so tudi ljudje vedno bolj izobraženi in ozaveščeni, katere so njihove pravice in kako se lahko pritožijo. Skozi diplomsko nalogo je v teoretičnem delu prikazan pojem policijske brutalnosti, vzrok, zakaj do tega prihaja, kako je policijska brutalnost organizirana v demokratični državi ter kateri pravni vidiki skrbijo, da je policijske brutalnosti čim manj. V praktičnem delu naloge je prikazana policijska brutalnost skozi oči javnih medijev ter kakšno je stanje glede policijske brutalnosti v naši sosednji državi Hrvaški. Pri primerjavi obeh držav ugotovimo, da je na sosednjem Hrvaškem več policijske brutalnosti, vendar pa v obeh državah obstajajo tako imenovani kodeksi policijskega molka, s katerim se določene stvari prikrijejo in so s tem vodjem prikrite oziroma nedostopne, ob tem pa se kaže moč enakopravnosti ter sodelovanja med sodelavci.
Ključne besede: policija, policisti, policijska brutalnost, policijsko nasilje, policijska subkultura, človekove pravice, disciplinski postopki, diplomske naloge
Objavljeno: 13.11.2014; Ogledov: 1058; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (365,90 KB)

4.
NEKATERE OBLIKE ALTERNATIVNIH KAZENSKIH SANKCIJ KOT NADGRADNJA PENALNEGA SISTEMA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Tadeja Svetelšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovino je odnos do storilcev kaznivih dejanj nihal od zelo nasilnih oblik kaznovanja do zmanjševanja brutalnosti v modernih časih. Prvi kazenski zakoniki, kot je bil znani Hamurabijev zakonik, so do deviantnih pojavov kazali zelo malo tolerance in so bili zasnovani na znanem načelu oko za oko, zob za zob. Filozofsko in humanistično gibanje, ki se je pojavilo v šestnajstem stoletju, pa je spremenilo pogled na izvrševalce kaznivih dejanj, s tem pa tudi na oblike njihovega javnega kaznovanja. V prejšnjem stoletju je znani britanski politik W. R. Churchill rekel, da se humanost in naprednost neke družbe odraža ravno v njenem odnosu do kriminalcev in oblik izvrševanja kazenskih sankcij. Dejstvo je, da moderna družba proizvaja vedno večje število deviantnih pojavov. S tem pa se povečuje tudi delež javnih financ, ki so namenjene izvrševanju kazenskih sankcij v zaprtih institucijah. Poleg tega moderne teorije kaznovanja uvajajo milejše oblike kaznovanja in jih zamenjujejo z manj nasilnimi oblikami kaznovanja prestopnikov. To filozofijo je prevzel tudi slovenski Zakon o kazenskem postopku, ki uvaja namesto zaporne kazni tudi možnost alternativnega dela v javno korist. Gre za relativno nov pristop v nacionalni kaznovalni politiki in mislimo, da je ta rešitev primerna tako s subjektivnega pristopa h kaznjencu, prav tako pa ima ta rešitev pozitivne učinke tudi s fiskalnega vidika.
Ključne besede: storilci kaznivih dejanj, kaznovanje, brutalnost, kazenski zakoniki, deviantni pojavi, javno kaznovanje, humanost, javne finance, kazenske sankcije, prestopniki, delov javno korist.
Objavljeno: 30.09.2011; Ogledov: 2248; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (470,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici