Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V preteklosti in danes je policija veljala in velja za avtoritativno vejo oblasti, ki jo širša javnost v veliki meri spoštuje. Policijska pooblastila predstavljajo velik poseg v človekovo svobodo. Prav zaradi takšne odgovornosti, ki jo imajo policisti, nemalokrat prihaja do različnih kršitev pravil, zakonov ali človekovih pravic ter svoboščin. Pri svojem opravljanju policijskih dolžnosti pogosto prekoračijo pooblastila in uporabo prisilnih sredstev izrabijo v svojo korist. Primeri, kot so ustrahovanje, izživljanje nad pridržano osebo zaradi njihovega nadrejenega položaja, prekomerna sila, neprimerna obravnava med policijskimi postopki, opustitev dejanja, so kazniva dejanja, ki zahtevajo nadaljnjo obravnavo na Ministrstvu za notranje zadeve. Nato se s pritožbami ukvarja Sektor za pritožbe zoper policijo, ki ugotavlja njihovo utemeljenost. Drugi dejavnik policijskega nasilja je rasna nestrpnost. Raziskave kažejo zelo jasno povezavo med policijskim nasiljem in rasizmom. Temnopolti so v Ameriki in drugod po svetu, kjer predstavljajo večji delež prebivalstva, največkrat žrtve policijske brutalnosti v obliki uporabe strelnega orožja. Poleg rasizma je velik razlog za pojav policijskega nasilja tudi stres, saj ta v veliki meri vpliva na sposobnost odločanja policista v krizni situaciji, ko ima policist le nekaj sekund za zakonito odločitev. Analiza nasilnega vedenja slovenskih policistov od leta 2013 do leta 2017 ne kaže rasti policijskega nasilja. Prav tako ne moremo trditi, da nasilje upada. Pritožbe, obravnavane zaradi kaznivih dejanj s strani policistov, nihajo iz leta v leto. Zato lahko še z večjo gotovostjo trdimo, da potrebujemo večje izboljšanje na področju preprečevanja policijskega nasilja. Nad policijo bo potrebno zagotoviti nadzor, ki bo učinkovit in bo prinašal vidne rezultate za uspešen razvoj Slovenske policije kot organizacije, ki stremi k napredku na področju zagotavljanja varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko nasilje, policijska brutalnost, prekoračitev pooblastil, stres, rasizem
Objavljeno v DKUM: 13.02.2019; Ogledov: 1773; Prenosov: 436
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Skozi zgodovino je odnos do storilcev kaznivih dejanj nihal od zelo nasilnih oblik kaznovanja do zmanjševanja brutalnosti v modernih časih. Prvi kazenski zakoniki, kot je bil znani Hamurabijev zakonik, so do deviantnih pojavov kazali zelo malo tolerance in so bili zasnovani na znanem načelu oko za oko, zob za zob. Filozofsko in humanistično gibanje, ki se je pojavilo v šestnajstem stoletju, pa je spremenilo pogled na izvrševalce kaznivih dejanj, s tem pa tudi na oblike njihovega javnega kaznovanja. V prejšnjem stoletju je znani britanski politik W. R. Churchill rekel, da se humanost in naprednost neke družbe odraža ravno v njenem odnosu do kriminalcev in oblik izvrševanja kazenskih sankcij. Dejstvo je, da moderna družba proizvaja vedno večje število deviantnih pojavov. S tem pa se povečuje tudi delež javnih financ, ki so namenjene izvrševanju kazenskih sankcij v zaprtih institucijah. Poleg tega moderne teorije kaznovanja uvajajo milejše oblike kaznovanja in jih zamenjujejo z manj nasilnimi oblikami kaznovanja prestopnikov. To filozofijo je prevzel tudi slovenski Zakon o kazenskem postopku, ki uvaja namesto zaporne kazni tudi možnost alternativnega dela v javno korist. Gre za relativno nov pristop v nacionalni kaznovalni politiki in mislimo, da je ta rešitev primerna tako s subjektivnega pristopa h kaznjencu, prav tako pa ima ta rešitev pozitivne učinke tudi s fiskalnega vidika.
Ključne besede: storilci kaznivih dejanj, kaznovanje, brutalnost, kazenski zakoniki, deviantni pojavi, javno kaznovanje, humanost, javne finance, kazenske sankcije, prestopniki, delov javno korist.
Objavljeno v DKUM: 30.09.2011; Ogledov: 2702; Prenosov: 315
Celotno besedilo (470,15 KB)