| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv jasmonske kisline, ranitve in organsko revnega gojišča na regeneracijo listov praproti Platycerium bifurcatum (Cav.) C. Chr. v tkivni kulturi
Ksenija Antolin, 2011, diplomsko delo

Opis: Raziskali smo vpliv jasmonske kisline (JA) in ranitve ter sočasni učinek obeh dejavnikov na regeneracijo listov praproti Platycerium bifurcatum v tkivni kulturi. V MS gojišče z 0,01% saharoze ter z 0, 0.1, 1, 10 in 100 µM JA smo polagali neranjene ločene liste ter ločene liste, ki smo jih različno močno ranili. Po 50 dneh kulture smo na listih spremljali razvoj novih struktur: brstov, rizoidov, apospornih gametofitov in intermediatov. Ugotovili smo, da nižje koncentracije JA pospešujejo razvoj brstov, rizoidov ter intermediatov, medtem ko višje koncentracije vzpodbudijo razvoj apospornih gametofitov. Na listih z ranjeno zgornjo povrhnjico se je razvilo največje število sporofitskih struktur (brstov in rizoidov) ter intermediatov, medtem ko je bil razvoj apospornih gametofitov najbolj pospešen na nasekljanih listih. Regeneracija listne kulture pod vplivom različnih koncentracij eksogeno dodane JA je bila podobna regeneraciji, sproženi kot odziv na različne stopnje ranitve.
Ključne besede: Platycerium bifurcatum, jasmonska kislina, ranitev, brsti, rizoidi, aposporni gametofiti, intermediati
Objavljeno: 22.06.2011; Ogledov: 2139; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

2.
Vpliv načina sterilizacije in tipa brstov na uspešno vzpostavitev tkivne kulture pri breskvah (Prunus persica l.)
Marta Guček, 2019, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 in 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah opravili poskus sterilizacije brstov in iniciacije tkivne kulture pri breskvah. V poskusu leta 2018 smo od 243 uspešno sterilizirali 5 brstov (tretiranje z dikloroizocianurno kislino (DICA 7 minut). Leta 2019 smo poskus ponovili, vključili smo 339 brstov (zaprtih in odprtih) vinogradske breskve iz genske banke koščičarjev na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Za sterilizacijo smo uporabili razkuževalni sredstvi DICA (tretiranje 3, 5 in 6 minut) in 5 % natrijevega hipoklorita (tretiranje 5 in 7 minut). Primerjava sterilizacije zaprtih in odprtih brstov je pokazala, da je bila uspešnejša sterilizacija pri odprtih brstih. Pri zaprtih brstih je prišlo do hitrega propadanja zaradi okužb. Z uporabljenimi načini sterilizacije smo uspešno vzpostavili sterilno kulturo. Najuspešnejša je bila sterilizacija z DICA 6 minut (2019) pri odprtih brstih, kjer smo dobili 2 sterilna in vitalna brsta.
Ključne besede: breskev / in vitro / brsti / sterilizacija / tkivne kulture
Objavljeno: 22.08.2019; Ogledov: 204; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (642,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici