| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv dodanega koencima Q10 v krmo piščancev na njegovo vsebnost v mišičnem tkivu prsi in beder
Nina Sečko, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv dodanega koencima Q10 v krmo piščancev na njegovo vsebnost v mišičnem tkivu prsi in beder. Vhlevljenih je bilo 200 piščancev, provenience Ross 308. Poskusne skupine smo oblikovali glede na dolžino krmljenja z vodotopnim koencimom Q10 (kontrolna skupina, R1, R2, R3, R4). Od prvega dne pa vse do 42. dne starosti smo spremljali proizvodne rezultate. Tehtanje je potekalo v petih ponovitvah in sicer 10., 21., 29., 36. in 42. dan. Najboljše so priraščali piščanci iz skupine R1, ti so bili krmljeni z dodatkom CoQ10 vseh 42 dni, najslabše pa piščanci kontrolne skupine in ti so se pri zadnjem tehtanju razlikovali za 318 g od povprečne mase piščancev skupine R1. Na podlagi kemijskih rezultatov smo izračunali povprečne vsebnosti CoQ10 pri posameznih skupinah za mišično tkivo prsi in beder, te pa smo pridobili iz 12-ih vzorcev dvojnih ponovitev na posamezno skupino. Rezultati so pokazali, da so vsebnosti CoQ10 v mišičnem tkivu prsi najvišje pri skupini R1 in znašajo povprečno 12,86 mg/kg CoQ10, najnižje pa pri kontrolni skupini 8,89 mg/kg CoQ10, ki v krmi ni imela dodanega CoQ10. Ta razlika je 3,94 mg/kg prsi, kar znaša dobrih 30 % te vrednosti, ki se med seboj statistično značilno razlikujejo (p≤0,05). Pri mišičnem tkivu beder so te vsebnosti prav tako najvišje pri skupini R1 in znašajo 24,73 mg/kg CoQ10, najnižje pa pri kontrolni skupini 21,49 mg/kg CoQ10. Razlika znaša 3,24 mg/kg beder in predstavlja dobrih 13 % te vrednosti, ki so statistično manj značilne.
Ključne besede: Brojlerski piščanci, mišično tkivo, CoQ10
Objavljeno: 30.11.2009; Ogledov: 1801; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

2.
Rezultati analiz krvnih slik pri intenzivnem pitanju brojlerskih piščancev provenience ROSS 308
Anton Tomazini, 2010, diplomsko delo

Opis: Poskus je bil zastvljen z namenom, da pri brojlerskih piščancih provenience ROSS 308 ugotovimo fiziološke parametre vrednosti hemograma krvi, to je števila eritrocitov in koncentracijo hemoglobina. Laboratorijske preiskave nudijo kvantitativne podatke primerljive z referenčnimi vrednostmi. In all experimental groups the blood samples were taken on the same day of age and were analysed by applying the same methods.
Ključne besede: brojlerski piščanci, konverzija, telesna masa, eritrociti, hemoglobin
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 1424; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (420,41 KB)

3.
4.
5.
6.
Ugotavljanje vpliva različnega nastilja na proizvodne rezultate piščancev brojlerjev
Borut Pučko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv različne vrste nastilja na proizvodne rezultate piščancev brojlerjev. Proučevali smo vpliv vrste nastilja na prirast piščancev, porabo krme, vode, doseženo konverzijo, relativno vlago, koncentracijo NH3 in CO2, poškodbe nog, tarzalnih sklepov in prsi. Raziskavo smo izvedli na povprečno 18270 živali, vhlevljenih v vsakega od petih enakih hlevov. V hlevu 5 in 6 smo uporabili sekano slamo (skupina Sekana slama), v hlevu 7 in 8 smo uporabili lignocel combi plus (skupina Lignocel) in v hlevu 9 žagovino (skupina Žagovina). Na kontrolne dneve smo individualno opazovali 1 % vhlevljenih živali v posameznem hlevu na opisane parametre v skladu z normativi o dobrobiti živali. Ugotovili smo, da so piščanci najbolje priraščali v skupini Žagovina. Ugotovljena je statistična značilna (P ≤ 0,05) razlika od ostalih dveh skupin. Skupina Žagovina doseže najvišji koeficient učinkovitosti 309. Konverzija je najvišja v skupini Sekana slama 1,79 kg najmanjša v skupini Lignocel 1,72 kg. Poškodb nožnih blazinic in tarzalnih sklepov je bilo tekom celotne vzreje najmanj v skupini Žagovina, največ pa v skupini Sekana slama. Pri nobeni skupini ni poškodb na prsih. Na 35. dan se je pokazala značilna (P ≤ 0,05) razlika v izmerjeni prisotnosti NH3. V izmerjeni vlagi nismo izsledili odstopanj med skupinami. Po odvzetem vzorcu gnoja se je izkazalo, da so najvišje vsebnosti v skupini Sekana slama, najmanjše pa v skupini Žagovina. Na osnovi dobljenih rezultatov se je za najprimernejši nastilj pokazala Žagovina.
Ključne besede: brojlerski piščanci, stelja, rastnost, proizvodni rezultati, dobrobit živali
Objavljeno: 20.05.2016; Ogledov: 1310; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (531,24 KB)

7.
VPLIV RAZLIČNIH SVETLOBNIH PROGRAMOV NA PROIZVODNOST BROJLERJEV
Blaž Bedenik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv različnih svetlobnih programov na proizvodnost broilerjev, saj je perutnina zelo občutljiva na dnevno nočni ritem. Testirali smo štiri programe. V programu 1 (23S:1T;20S:4T;23S:1T) so bile živali prvi teden izpostavljene 23-urni svetlobi in 1 uri teme, od 8. do 28. Dne so bile izpostavljene 20 uram svetlobe in 4 uram teme, od 28. Do 35. Dne pa 23 uram svetlobe in 1 uri teme. V programu 2 (24S;20S:4T) so imele živali prvi teden 24 ur svetlobe, potem pa do 20 ur svetlobe in 4 ure teme, živali v programu 3 (23S:1T) so bile 35 dni izpostavljene 23-urni svetlobi in 1 uri teme, medtem ko so imele živali v programu 4 (24S) vse dni 24 ur svetlobe. Ugotavljali smo vplive svetlobnih programov na maso, prirast mase, konverzijo krmil, razmerje voda/krma, pogin in PEF (proizvodna učinkovitost reje). Najnižja masa je bila dosežena v programu 3, ki se statistično značilno razlikuje (P ≤ 0,05) od ostalih programov. Najugodnejša konverzija je v programu 3. Pogin je bil največji v programu 4. V vseh programih PEF ne izkazuje bistvenih razlik. Na podlagi dobljenih rezultatov ugotovimo, da je za rejo najprimernejši program 2 (24S;20S:4T).
Ključne besede: brojlerski piščanci, svetlobni program, telesna masa, rastnost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 423; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (940,01 KB)

8.
Izbira nastilja in pojav dermatitisa pri piščancih brojlerjih v pogojih bts reje
Dušan Herzog, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali si piščanci znajo izbrati bolj primeren nastilj in kako posamezen nastilj vpliva na pojavnost nožnega dermatitisa v posameznem obdobju leta. V raziskavo smo vključili tri vrste nastilja: hoblovino (H), peletirano slamo (PS) in rezano slamo (RS). Živali so bile razporejene v 6 skupin, posamezno skupino smo opazovali dnevno 42 dni, povprečno število živali v je bilo 11800. Piščanci so bili prosto naseljeni po celotnem hlevu, ki je bil razdeljen na tri dele. Vsak del je imel drug nastilj, med posameznimi deli pa ni bilo pregrad. Ko je bil hlev izpraznjen in pripravljen za novo rejo, smo na vsaki tretjini zamenjali nastilj. Na vsakem nastilju smo namestili 6 opazovalnih mest, velikosti 1 m2. Ugotovili smo, da v doseženi masi na izbranem nastilju ni statistično značilnih (P > 0,05) razlik ob kontrolnih tehtanjih, tudi med rejami nismo ugotovili statistično značilnih (P > 0,05) razlik v doseženi masi živali. Pri izbiri nastilja smo ugotovili, da se hoblovina in peletirana slama statistično značilno (P ≤ 0,05) razlikujeta od rezane slame, saj je bilo na rezani slami statistično manj piščancev. Med rejami v posameznem tednu pa smo ugotovili statistično značilno (P > 0,05) razliko. Na hoblovini in peletirani slami smo ugotovili manj poškodb nožnih blazinic kot na rezani slami. Ugotovili smo tudi, da je bilo največ poškodb nog v zimskem obdobju. Odsotnost poškodb je bila največja na hoblovini in peletirani slami.
Ključne besede: brojlerski piščanci, nastilj, rastnost, dermatitis, izbira nastilja, dobrobit živali
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 165; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici