| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza humorja v britanskih stand up komedijah
Lora Nadelsberger, 2019, magistrsko delo

Opis: Stand up komedija postaja v zadnjem času vedno bolj priljubljena oblika zabave. Zametke stand up komedije najdemo v humornih predavanjih Marka Twaina v 19. stoletju. Kot oblika žanra, ki ga poznamo danes, pa se je stand up komedija pojavila v 80. letih prejšnjega stoletja. O njej je bilo narejenih malo raziskav, saj je relativno nov žanr. Namen magistrske naloge je raziskati značilnosti humorja v britanski stand up komediji. Cilj teoretičnega dela je pregledati in zbrati relevantne razprave in spoznanja o humorju. V tem delu je najprej podana definicija humorja, nato pa so naštete različne teorije humorja ter merila humorja oziroma kaj izzove smeh pri ljudeh. V teoretičnem delu so obravnavane značilnosti britanskega humorja in značilnosti stand-up komedije. Empirični del naloge vključuje analizo treh britanskih stand up komedij. Na listi stotih najbolj smešnih britanskih in irskih komikov so bili izbrani naslednji trije komiki: Jack Whitehall, Ricky Gervais in Jimmy Carr. Stand up komedije izbranih komikov so dostopne na spletni strani Netflix.com. Izbrane stand up komedije so bile analizirane od začetka do približno štiridesete minute, kar skupaj nanese približno dve uri gradiva. Zbrana teoretična izhodišča o britanskem humorju in predstavljena klasifikacija šal služijo kot izhodišče za analizo. Teoretična spoznanja so bila oblikovana v pet značilnosti: tip, skozi katerega se šala realizira (kratke šale v nasprotju z daljšimi šalami); šale, ki imajo tarčo posmeha in teorija večvrednosti; besedne igre in teorija neskladnosti; šale s tabu temami in teorija sprostitve; in črni humor. Besedne igre so nadalje razdeljene na dve podskupini: leksikalna dvoumnost in pragmatična dvoumnost. Namen analize je bil preveriti pogostost pojavljanja naštetih petih značilnosti. Rezultati analize izbranih značilnosti so pokazali razlike v tipu, skozi katerega so šale realizirane: nastopa Jacka Whitehalla in Rickyja Gervaisa sta v glavnem oblikovana na podlaga daljših šal, čeprav je tudi pri njima opaziti nekaj primerov krajših šal. Stand up komedija Jimmyja Carrja je sestavljena iz številnih krajših šal (v ang. »canned jokes«) v obliki vprašanj in odgovorov oziroma kratkih trditev. Take šale imenujemo tudi šale z vnaprej določenim vzorcem, saj z njimi dosežemo humorni učinek neodvisno od ostalega konteksta. V teoretičnem delu magistrskega dela je črni humor predstavljen kot ena izmed najpogostejših tem britanskega humorja. Rezultati analize so to predpostavko potrdili, saj se teme črnega humorja najpogosteje pojavijo pri vseh treh stand up komedijah. Grozljive teme črnega humorja, uporabljene v izbranih stand up komedijah, so: spolna zloraba otrok, invalidnost, pedofilija, pritlikavost, kronične bolezni, spolno prenosljive bolezni, izkoriščanje otroške delovne sil ipd. Naslednja značilnost, ki je bila preverjana v sklopu analize, je pogostost pojavljanja šal, ki vsebujejo tarčo posmeha, in z njimi povezana teorija večvrednosti. Izmed predstavljenih treh kategorij šal, dva (Jack Whitehall in Ricky Gervais) od treh stand up komikov uporabljata šale s tarčo posmeha najpogosteje kot orodje za dosego humornega učinka. Omenjena komika v svojih nastopih uporabita naslednje teme: nemoralno vedenje Britancev (prekomerno pitje, slabe prehranjevalne navade), ki ga uporabita kot kritiko družbe; ljudje, ki so polni predsodkov; rdečelasci; slavne osebe in bivanje v Disney hotelu. Ricky Gervais in Jack Whitehall v šalah postavita celo sebe za tarčo posmeha, kar je v teoretičnem delu izpostavljeno kot ena izmed tipičnih značilnosti britanskega humorja. Tretja značilnost, ki je bila preverjana v sklopu analize, je pogostost pojavljanja besednih iger in z njimi povezana teorija neskladnosti. Analiza je pokazala, da lahko le malo primerov humorja Jacka Whitehalla in Rickyja Gervaisa razložimo na podlagi teorije neskladnosti (npr. z enakozvočnicami), medtem ko smo večino humorja Jimmyja Carra razložili na podlagi te teorije, in sicer prevladuje skupina šal na
Ključne besede: teorije humorja, tipi humorja, stand up komedija, britanski humor
Objavljeno v DKUM: 27.02.2020; Ogledov: 1463; Prenosov: 432
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

2.
OHRANJANJE HUMORJA V PREVODU BRITANSKE NADALJEVANKE SAMO BEDAKI IN KONJI
Darko Kotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Na osnovi študija obstoječe sodobne literature in virov smo na temo ohranjanja humorja v prevodih britanskih nadaljevank analizirali kulturno-specifične prvine in prenos le teh v tujo kulturo v znani britanski nadaljevanki Samo bedaki in konji. Pričujoče diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, torej na prvi, teoretični del, kjer smo pozornost posvetili značilnostim britanskega humorja ter opredelili pojem situacijske komedije kot televizijski žanr. Televizijske situacijske komedije dandanes predstavljajo velik delež popularne kulture, ki nas spremlja tako rekoč na vsakem koraku. Prav tako smo pozornost posvetili problematiki prevajanja humorja ter prenosu kulturno-specifičnih vsebin iz izhodiščnega v ciljni jezik. Britanska angleščina je jezik prepleten z besednimi igrami, lažnimi prijatelji ter idiomi, kar dodatno otežuje ustrezen prenos humoristične vsebine v ciljno kulturo. Poudarili smo tudi pomen novodobnih prevajalskih orodij kot pomoč pri prevajanju strokovnih besedil. Predmet analize diplomskega dela predstavlja popularna britanska serija Samo bedaki in konji, ki je na podlagi specifičnega humorja izpod peresa Johna Sullivana nizala uspehe po vsem svetu. Pozornost smo posvetili problematiki prenosa kulturno-specifičnih elementov, ki pa se ob prevajanju samem, ter kasneje tekom postopka podnaslavljanja, velikokrat izgubijo. Diplomsko delo smo izdelali na osnovi študija aktualne in relevantne domače in tuje literature ter z zbiranjem virov in dokumentacije. Zbrane podatke smo ustrezno uredili s pomočjo deskriptivne in komparativne raziskovalne metode.
Ključne besede: situacijska komedija, Samo bedaki in konji, John Sullivan, britanski humor, podnaslavljanje, kulturno-specifični elementi
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1691; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (892,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici