| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Karierna orientacija in položaj mladih na trgu dela
Lucija Časar, 2021, magistrsko delo

Opis: Sodobna družba se v današnjih časih neprestano sooča s spremembami, zaradi česar je postalo pomembno vseživljenjsko izobraževanje in izpopolnjevanje, kjer pa igra pomembno vlogo karierna orientacija. Ta pomaga posameznikom, tako mladim kot tudi starejšim, pri upravljanju njihove kariere ter sprejemanju lažjih odločitev v povezavi z izobraževanjem, usposabljanjem in zaposlovanjem. Vendar pa se kljub tej dejavnosti, ki naj bi mlade usmerjala in jim pomagala pri pomembnih odločitvah, dogaja, da se ti soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je na podlagi pridobljene literature predstavljeno področje raziskovanja, ki se nanaša na karierno orientacijo, brezposelnost mladih in prehod mladih iz izobraževanja v delovno okolje. V empiričnem delu pa je raziskano, kakšna je karierna orientacija med mladimi s terciarno izobrazbo pri nas ter ali je ta dovolj vpeta v slovenski izobraževalni sistem. V ta namen so bili preko različnih družbenih omrežij med študente različnih fakultet razdeljeni anketni vprašalniki, s katerimi je bilo poizvedovano, koliko mladih s terciarno izobrazbo, starih med 20 in 29 let, se je v času študija sploh udeleževalo aktivnosti, povezanih z njihovo kariero, ter ali menijo, da so jim oziroma jim bodo te aktivnosti pomagale pri prehodu iz izobraževanja na trg dela. Rezultati so pokazali, da se mladi udeležujejo dejavnosti karierne orientacije in menijo, da jim bo znanje, ki so ga dobili na različnih delavnicah in izobraževanjih, pomagalo pri vstopu iz izobraževanja na trg dela. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je karierna orientacija premalo vpeta v slovenski izobraževalni sistem. Če bi se karierna orientacija med posamezniki aktivno izvajala že v začetku samega izobraževalnega procesa, torej v osnovnih in srednjih šolah, ne bi bilo toliko neskladnosti med ponudbo izobraženega kadra in potrebami na trgu dela. Mladi bi na ta način prej spoznali dinamiko trga dela in se tako posledično lažje ter primerneje odločali o svojih možnostih izobraževanja in zaposlovanja.
Ključne besede: karierna orientacija, brezposelnost mladih, mladi s terciarno izobrazbo, prehod iz izobraževanja v delovno okolje
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 224; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

2.
Brezposelnost mladih: Primerjava Slovenije z Avstrijo
Klemen Zoretič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo brezposelnost mladih v Sloveniji in jo primerjamo z brezposelnostjo mladih v sosednji državi Avstriji. Brezposelnost je namreč pereč problem, s katerim se soočajo delavci na trgu dela. Kot obravnavamo tudi v diplomski nalogi, je na trgu dela nekaj kritičnih skupin, med katere uvrščamo tudi mlade. Visok odstotek brezposelnosti med mladimi kaže na to, da mladi na trgu dela vse teže dobijo priložnost. Delodajalcem namreč ni dovolj le pridobljeno znanje ali stopnja izobrazbe. V veliki meri mladim primanjkuje delovnih izkušenj. Namen diplomske naloge je raziskati problematiko brezposelnosti mladih v Sloveniji in sosednji državi Avstriji. Podatke, ki smo jih pridobili za obe državi, smo med seboj primerjali. Prav tako smo vključili veljavne podatke za Evropsko unijo, saj je ta skupna tako Sloveniji kot Avstriji.
Ključne besede: brezposelnost, brezposelnost mladih, trg dela, Republika Slovenija, Republika Avstrija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 179; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (930,82 KB)

3.
Vpliv izobraževanja za podjetnost in podjetništvo na podjetniške namere študentov - primerjava študentov, vključenih v programe podjetniškega izobraževanja, s preostalimi študenti v terciarnem izobraževanju v Sloveniji
Tanja Zdolšek Draksler, 2018, doktorska disertacija

Opis: Stopnja brezposelnosti mladih je v EU do nedavnega več let naraščala. Slovenija je problem brezposelnosti mladih delno zajezila, a mladi še vedno ostajajo družbena skupina v slabšem položaju. Posledično so v politiki zaposlovanja mladi postali prioritetna skupina. Znano je, da podjetništvo prispeva k gospodarski rasti in k ustvarjanju delovnih mest, zato je v zadnjih desetletjih znatno pridobilo na veljavi. Večina držav EU prioritetno promovira podjetništvo. Glavno vprašanje politike ostaja, kako spodbuditi podjetniško aktivnost. Politike, ki vključujejo podjetništvo in osebe, ki spadajo v družbeno skupino v slabšem položaju, imenujemo vključujoče politike. Ključnega pomena za podjetniško aktivnost je pridobitev podjetniških kompetenc in pozitivnih podjetniških namer. Oboje lahko mladi pridobijo in razvijejo skozi podjetniško izobraževanje. V Sloveniji je trend, da se mladi dolgo izobražujejo. Veliko jih je vključenih v terciarno izobraževanje, uvedba podjetniškega izobraževanja v formalno izobraževanje zato predstavlja možnost podjetniško izobraziti veliko mladih. Podjetniško izobraževanje se sicer v slovenski izobraževalni sistem uvaja počasi, tako je še vedno redkost. Zaposlovanje mladih, spodbujanje podjetništva ter podjetniško izobraževanje so danes prioritetna področja, za katera so sprejeti ukrepi, ki jih na evropski ravni navaja strategija Evropa 2020, na nacionalni ravni pa skladno z evropsko Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022. V doktorski disertaciji smo nadaljevali z analizo teorije podjetništva, se osredotočili na podjetnika kot posameznika in na značilnosti podjetništva v Sloveniji ter analizirali stanje podjetništva med mladimi. Sledilo je preučevanje podjetniškega izobraževanja. V teoretičnem delu smo izvedli manjšo kvalitativno raziskavo stanja podjetniškega izobraževanja na visokošolski ravni formalnega izobraževanja v Sloveniji. Nadaljevali smo s pripravo pregleda znanstvenih raziskav, ki preučujejo vpliv podjetniškega izobraževanja na podjetniške namere in preučili teorijo preučevanja podjetniških namer skozi sociološko-psihološki vidik. Na osnovi analize teorije smo se odločili, da bomo lastno empirično raziskavo gradili na Ajznovi teoriji načrtovanega vedenja (TPB). Izobraževanje za podjetnost in podjetništvo poleg spodbujanja podjetniških namer, ustvarja podjetniške kompetence, zato nas je zanimal tudi vpliv na podjetniške kompetence. Za začetek smo analizirali teorijo kompetenc in kompetenčni pristop, ki predstavlja teoretično podlago glede kompetenc posameznikov. Nadaljevali smo z analizo managerskih kompetenc in analizirali več modelov podjetniških kompetenc, katerih kompetenčne konstrukte smo prevzeli in priredili za preučevanje podjetniških kompetenc v lastni empirični raziskavi. Na podlagi teoretičnih spoznanj smo pripravili konceptualno raziskovalni model. S kvantitativno študijo smo ugotavljali ali podjetniško izobraževanje vpliva na podjetniške namere in kompetence študentov. Uporabljena metodologija raziskave je kvazi-eksperiment, raziskovalni vzorec pa v predraziskavi in poraziskavi sestavljata preučevana skupina (študenti vključeni v podjetniško izobraževanje) in kontrolna skupina (študenti, ki niso vključeni v podjetniško izobraževanje). Čeprav smo potrdili, da je konceptualni raziskovalni model ustrezen in da nekateri preučevani dejavniki vplivajo na podjetniške namere, pri študentih vključenih v podjetniško izobraževanje ni bilo zaznati višje stopnje podjetniških namer niti podjetniških kompetenc. Smo pa ugotovili, da so med študenti študijske usmeritve podjetništvo in študenti neposlovnih študijskih usmeritev značilne razlike. Konceptualno raziskovalni model je potrjen za nadaljno uporabo. Prav tako je bilo statistično potrjeno, da so dejavniki TPB in podjetniške kompetence medsebojno povezani. Raziskava predstavlja temelj za nadaljno raziskovalno delo s področja podjetniškega izobraževanja, podjetniških namer in podjetniških kompetenc.
Ključne besede: podjetniško izobraževanje, podjetniške namere, podjetniške kompetence, terciarno izobraževanje, brezposelnost mladih
Objavljeno: 26.03.2019; Ogledov: 1116; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

4.
Primerjava brezposelnosti mladih v Sloveniji, na Madžarskem in Češkem
Lea Žižek, 2018, diplomsko delo

Opis: V življenju vsakega posameznika mladost predstavlja najbolj dinamično obdobje, saj se takrat mladi srečujejo z različnimi prehodi med statusi, situacijami, stopnjami in vrstami izobraževanja ter v stanje zaposlenosti ali brezposelnosti. Slednja predstavlja velik problem, saj je število tistih, ki se vključujejo v izobraževanje, še vedno zelo visoko. Težava se nato pojavi na trgu dela, ki pa takšnega obsega ni sposoben posrkati. V delu diplomskega projekta primerjamo brezposelnost mladih glede na različne dejavnike med Slovenijo, Madžarsko in Češko, pri čemer pridemo do ugotovitve, da ima naša država v primerjavi z ostalima dvema najvišjo stopnjo brezposelnosti mladih, poleg tega pa tudi stopnjo dolgotrajne brezposelnosti mladih. V zadnjih dveh poglavjih smo ugotovili, da se v Sloveniji število vpisov dijakov in študentov zmanjšuje. Izvedeli smo tudi, da imajo delodajalci težave pri iskanju kadra pri določenih poklicih. Glavni razlogi za brezposelnost mladih pa so pomanjkanje delovnih izkušenj, veščin iskanja zaposlitve in neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgih dela. Se pa za odpravljanje teh vzrokov v Sloveniji dobro skrbi, saj imajo mladi na razpolago več kot 10 programov za pomoč pri iskanju zaposlitve in zaposlovanju.
Ključne besede: brezposelnost, mladi, stopnja brezposelnosti mladih, izobraževanje, aktivna politika zaposlovanja
Objavljeno: 16.11.2018; Ogledov: 791; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (554,50 KB)

5.
Brezposelnost mladih in vključujoče podjetništvo
Mojca Deželak, 2017, magistrsko delo

Opis: Mladi na trg dela večinoma vstopajo po končanem šolanju. Večina jih začne aktivno iskati zaposlitev po dopolnjenem dvajsetem letu starosti, še bolj izrazito pa v drugi polovici dvajsetih let. Podjetniška aktivnost je tako le ena izmed možnosti za vstop na trg dela in lahko pomeni obetavno zaposlitveno možnost, ki pa je hkrati tudi zelo tvegana in polna pasti (Rebernik et al. 2017, str. 106). Čeprav se stanje na trgu dela izboljšuje, so še vedno vidne posledice zadnje gospodarske krize, ki je povzročila zmanjšanje zaposlitvenih možnosti. Najbolj so se možnosti na trgu dela zmanjšale za skupino mladih ljudi. Mladi se v današnjih časih dlje izobražujejo in zato kot prvi iskalci zaposlitve kasneje vstopajo na trg dela. Izobrazba, ki jo pridobijo v času študija, pa jim ne prinese dovolj izkušenj, ki bi bile za delodajalce zanimive. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne domače in tuje literature preučili osnove brezposelnosti. S tem smo predstavili problematiko mladih in njihovo vključevanje na trg dela. Raziskali smo tudi, kako brezposelnim mladim z ukrepi pomaga Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) in jih predstavili. Problem brezposelnosti mladih smo povezali z vključevanjem v podjetništvo. Za preučevanje dejavnikov brezposelnih mladih in vključujočega podjetništva smo izvedli raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 100 brezposelnih mladih v starostni skupini od 15 do 35 let. Anketni vprašalnik so samostojno izpolnjevali v pisni obliki ali preko spleta. Podatke smo nato obdelali s programom SPSS. Ugotovili smo, da večina mladih, ki se izobražuje, hkrati tudi opravlja študentsko delo, vendar jim to ne prinese dovolj izkušenj, saj dela ne opravljajo v svoji stroki (smeri izobraževanja). Čeprav smo anketirali brezposelne mlade, pa je velik delež tistih, ki so dolgotrajno brezposelni (12 do 23 mesecev). Ker ne dobijo zaposlitve, si svojo socialno varnost največkrat zagotavljajo s pomočjo staršev/sorodnikov/prijateljev ali pa zaprosijo za denarno socialno pomoč. Veliko pa je tudi takšnih, ki opravljajo delo na črno. Kljub velikemu deležu brezposelnih mladih, manj kot polovica anketiranih ne razmišlja o ustanovitvi podjetja, saj jih je strah neuspeha.
Ključne besede: zaposlitvene možnosti, prvi iskalci zaposlitve, brezposelnost mladih, trg dela, vključujoče podjetništvo, študentsko delo.
Objavljeno: 23.02.2018; Ogledov: 1057; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

6.
Shema Jamstvo za mlade v Republiki Sloveniji in zaposlovanje mladih
Mojca Inkret, 2016, magistrsko delo

Opis: Zaposlovanje mladih je izziv sodobne družbe. Brezposelnost med mladimi je tako na ravni EU, kot v RS zaskrbljujoča, še posebej med mladimi od 15. do 24. leta starosti. Države članice EU se z brezposelnostjo mladih soočajo vsaka na svoj način. Mladi se spoprijemajo z negotovostjo zaposlitve, težko se trajno povežejo s trgom dela. Na ravni EU je pomembna evropska strategija zaposlovanja, sprejeta leta 1997, katere cilji so celostna zaposlitev, kvaliteta in produktivnost dela, kohezija ter vključujoči trg dela. Tudi institucije EU iščejo rešitve za zmanjšanje visoke stopnje brezposelnosti med mladimi v EU. Svet ministrov EU je 22. aprila 2013 sprejel Priporočilo o vzpostavitvi jamstva za mladino, ki ga je junija istega leta potrdil Evropski svet. Priporočil je, da se vzpostavijo tako imenovane Sheme Jamstvo za mlade, s pomočjo katerih bi države članice EU vzpostavile mehanizme za izboljšanje zaposljivosti mladih na trgu dela v posamezni državi članici EU. V okviru Jamstva za mlade bi države članice morale zagotoviti, da mladi, ki so stari manj kot 25 let, v štirih mesecih po zaključku šolanja ali izgubi zaposlitve lahko bodisi najdejo »kakovostno« zaposlitev, primerno njihovi izobrazbi, znanju in spretnostim ter izkušnjam, ali z vajeništvom, pripravništvom ali nadaljnjim izobraževanjem pridobijo izobrazbo, znanje in spretnosti ter izkušnje, s katerimi lahko v prihodnosti najdejo zaposlitev. Opredelitve kakšna je za mlade kakovostna zaposlitev ni, kljub dejstvu, da je pomen le-te poudarjen. Na to »pomanjkljivost« je opozorilo tudi Evropsko računsko sodišče in poudarilo, da je kakovostna ponudba tista ponudba, ki mlade brezposelne osebe trajno poveže s trgom dela. V Republiki Sloveniji je vlada sprejela Jamstvo za mlade konec januarja leta 2014. Ukrepi znotraj Sheme Jamstvo za mlade so razdeljeni na štiri obdobja, v okviru katerih se izvajajo ukrepi APZ. Znotraj Sheme Jamstvo za mlade se izvaja tudi ukrep usposabljanje na delovnem mestu, kot ukrep iz 3. obdobja Sheme Jamstvo za mlade. Iz 4. obdobja znotraj Sheme Jamstvo za mlade so predvidena kot ukrep tudi javna dela, ki so normativno zadovoljivo urejena, je pa ukrep javnih del predviden za dolgotrajno brezposelne osebe. Primerjalno gledano je ukrep usposabljanje na delovnem mestu normativno pomanjkljivo urejen in udeleženec tekom usposabljanja ne uživa ustreznega delovnopravnega varstva, kot ga brezposelna oseba, vključena v javna dela na podlagi posebne pogodbe o vključitvi v javna dela. Iz poprej navedenega razloga se ukrep usposabljanje na delovnem mestu prepogosto zlorablja s strani delodajalcev in namen ukrepa ni dosežen. Delodajalci udeležencev usposabljanja na delovnem mestu ne zaposlijo in se udeleženci usposabljanja na delovnem mestu trajno ne povežejo s trgom dela, kar pa je poglavitni namen Sheme Jamstvo za mlade. V trenutnih gospodarskih razmerah mladi, tako na ravni EU, kot znotraj posamezne države članice zelo težko najdejo sebi primerno zaposlitev, ki bi nudila ustrezno delovnopravno varstvo. Ukrepe iz Sheme Jamstvo za mlade, katerih temeljni namen je mladim brezposelnim osebam omogočiti oziroma olajšati prehod na trg dela, bi bilo potrebno bolj povezati s trgom dela. V Republiki Sloveniji v trenutni ureditvi Shema Jamstvo za mlade ne dosega želenih učinkov, saj se brezposelnost zaradi izvajanja ukrepov znotraj Sheme Jamstvo za mlade ni dolgotrajno zmanjšala. Pri analizi podatkov sem ugotovila, da gre za kratkotrajne zaposlitve, ki mladim ne nudijo ustrezne socialne varnosti. Brezposelnost se s pomočjo ukrepov znotraj Sheme Jamstvo za mlade zniža le kratkočasno, za čas vključitve brezposelne mlade osebe v ukrep. Po zaključku vključenosti mlade brezposelne osebe v ukrep znotraj Sheme Jamstvo za mlade pa so mladi ponovno brezposelni.
Ključne besede: zaposlovanje mladih, Shema Jamstvo za mlade, trg dela, dolgotrajna brezposelnost.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1244; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
Analiza zaposlovanja mladih brezposelnih v Sloveniji in Avstriji
Barbara Oprčkal, 2016, magistrsko delo

Opis: Dlje trajajoča gospodarska kriza zadnjih let je sodobni trg dela še dodatno oslabila. Manjše zaposlitvene možnosti, slaba ekonomska situacija in spremenjeni trg dela so imeli močan vpliv na brezposelnost povsod po svetu. Neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela je povzročilo, da so nastale skupine brezposelnih oseb, ki so za delodajalce za zaposlovanje manj zanimive. Brezposelnost med mladimi se je zelo povečala, tako da je le-ta postala globalni problem. Z njo se ukvarjajo številne države, nekatere bolj in nekatere manj uspešno. V prvem delu magistrske naloge smo opredelili ponudbo in povpraševanje na trgu dela. Slednje se je v zadnjih letih močno zmanjšalo, kar je imelo za posledico povečano brezposelnost. Opredelili smo brezposelnost in predstavili kritične skupine brezposelnih oseb, kjer smo poudarek usmerili na mlade brezposelne, ki so osrednja tema magistrske naloge. V nadaljevanju smo predstavili značilnosti mladih na trgu dela, ki jih v veliki meri opredeljuje mladost in z njo povezano pomanjkanje delovnih izkušenj. Hitro se znajdejo v začaranem krogu, saj jim po eni strani delovnih izkušenj primanjkuje, po drugi strani pa nimajo možnosti, da bi si jih pridobili. Vendar pa je dovzetnost za spremembe, inovativnost in novejše znanje na sodobnem fleksibilnem trgu dela njihova konkurenčna prednost pred ostalimi iskalci zaposlitve. Problematično skupino mladih na trgu dela predstavljajo osipniki, saj so šolanje zapustili, preden so zaključili srednješolsko izobrazbo in dolgotrajno brezposelni mladi, ki so zaradi samega stanja na zahtevnem trgu dela še v slabšem položaju. V empiričnem delu smo analizirali razlike med spoloma v stopnji dolgotrajne brezposelnosti mladih v Sloveniji in Avstriji. Tako v Sloveniji kot Avstriji statistično značilnih razlik v stopnji dolgotrajne brezposelnosti mladih med spoloma nismo ugotovili. Problematična pa ostaja stopnja brezposelnosti nižje izobraženih mladih, ki je v Sloveniji statistično značilno višja kot v Avstriji. Analiza podatkov med državama pa ni pokazala statistično značilnih razlik v stopnji zaposlenosti mladih s terciarno izobrazbo. Neizkoriščen potencial mladih prinaša ekonomski problem neizkoriščenih dragocenih virov. Socialne posledice, ki jih prinaša brezposelnost, pa mladega iskalca zaposlitve lahko dolgoročno zaznamujejo. Izobraževalni sistem ima velik vpliv na zaposlovanje mladih, zaposljivost mladih po zaključenem izobraževanju pa je pomemben produkt izobraževalnega sistema. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je glavni akter na trgu dela, kot tudi glavni izvajalec aktivne politike zaposlovanja. Ker so mladi ena izmed bolj izpostavljenih skupin na trgu dela, je reševanju njihove brezposelnosti namenjenih več ukrepov zaposlovanja. Jamstvo za mlade, kot program za reševanje brezposelnosti mladih v državah članicah EU, stremi k izboljševanju položaja mladih na trgu dela in predstavlja ukrepe, ki izboljšujejo zaposljivost mladih na trgu dela. Prav tako je program naravnan k uresničevanju ciljev desetletne strategije Evropa 2020, ki je namenjena premagovanju krize in okrevanju gospodarstva v EU. Avstrija se z brezposelnostjo mladih spopada bistveno bolj uspešno kot Slovenija. V empiričnem delu smo ugotovili, da je bila stopnja brezposelnosti mladih po gospodarski krizi v Sloveniji skoraj za polovico višja kot v Avstriji. Prav tako je tudi zaposlenost mladih v enakem obdobju v Sloveniji skoraj polovico nižja. Za Slovenijo je značilno podaljšano izobraževanje, kar pomeni kasnejši vstop mladih na trg dela. Prav tako podaljševanje izobraževanja mladih povzroča dodatne stroške za državo. Da visokošolska izobrazba ni več garancija za zaposlitev, kaže tudi visoka brezposelnost mladih v tej skupini, ki je v Sloveniji bistveno višja kot v Avstriji.
Ključne besede: trg dela, brezposelnost, brezposelnost mladih, izobraževalni sistem, aktivna politika zaposlovanja, brezposelnost mladih v Sloveniji, brezposelnost mladih v Avstriji
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 1949; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

8.
MLADI LAHKO IZKORISTIJO SVOJ MANAGERSKI POTENCIAL V SOCIALNEM PODJETNIŠTVU KOT VIRE NEIZKORIŠČENE ZAPOSLITVENE PRIHODNOSTI
Rebeka Rubin, 2016, magistrsko delo

Opis: Temo socialnega podjetništva smo v nalogi obdelali z dveh vidikov: teoretičnega in vidika analize dejanskega stanja. Na koncu smo iz analize s področja socialnega podjetništva povzeli naša spoznanja, da mladi lahko izkoristijo svoj upravljavski potencial, ter sklepe, da bi država in občine morale prepoznati učinke uspešne podpore področja. Socialni kapital oziroma omrežja mladih z novim znanjem so v prihodnosti v različnih socialnih okoljih viri zaposlitve tudi v obdobju velike brezposelnosti. Svoj potencial lahko razvijajo tudi na področju socialnega podjetništva. Razvoj, neizkoriščeno znanje in dane priložnosti so bili, so in bodo sile napredka tudi v prihodnosti. Nalogo smo pripravili, da potrdimo dejstvo, da so kljub veliki brezposelnosti mladih socialna omrežja, znanje in osebne vrednote izredna podpora v izkoriščanju managerskega potenciala na področju socialnega podjetništva. Žal se socialni kapital trenutno vrednoti le po ustvarjenem dobičku, ne pa po učinkih v prihodnosti – medsebojno zaupanje in sodelovanje. Država tudi sicer prepočasi analizira dejansko stanje ter načrtuje razvoj področja in vzpostavlja podlage za "kako in v katero smer se bo področje razvijalo in promoviralo". Priložnosti so v smeri dolgoročnega posnemanja že doseženega v EU in tudi v pripravi predpisov.
Ključne besede: socialno podjetništvo, socialni kapital, znanje, upravljanje, razvoj, brezposelnost mladih.
Objavljeno: 15.06.2016; Ogledov: 758; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

9.
VOLONTERSKO PRIPRAVNIŠTVO
Ana Kac, 2015, diplomsko delo

Opis: Pripravništvo omogoča, da mladi po zaključenem šolanju pridobijo poleg teoretičnega znanja še praktične izkušnje, ki jim olajšajo prehod iz izobraževanja na trg dela. V diplomski nalogi je poudarek na obstoju in v razlikah dveh vrst pripravništev. Plačano pripravništvo se s pripravnikom sklene na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kandidatu pa pripada plača za opravljeno delo najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel na delovnem mestu, za katerega se usposablja. Druga oblika je volontersko pripravništvo, ki se opravlja na podlagi posebne pisne pogodbe in pod pogojem, da ga dovoljuje področni zakon. Pripravnik volonter ni upravičen do plačila za opravljeno delo. V Republiki Sloveniji se volontersko pripravništvo opravlja predvsem na področju pravosodja, vzgoje in izobraževanja, zdravstva in javne uprave. V nalogi je predstavljena najpomembnejša zakonodaja na nacionalni in mednarodni ravni. S področjem pripravništva in zaposlovanja mladih v državah članicah EU se vse od gospodarske krize naprej aktivno ukvarja Evropska Unija. Pregledani so dokumenti Institucij EU, v naslednjem poglavju pa je predstavljen splošen pregled ureditve pripravništva v državah članicah EU. Trenutna Vlada Republike Slovenije volonterskega pripravništva ne podpira. V zadnjem letu potekajo številne razprave o izboljšanju zakonodaje in iskanju idej, kako mladim ponuditi boljše možnosti od opravljanja brezplačnega pripravništva.
Ključne besede: pripravništvo, volontersko pripravništvo, pripravništvo v državah članicah EU, brezposelnost mladih
Objavljeno: 10.05.2016; Ogledov: 1353; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (910,68 KB)

10.
PREDNOSTI IN SLABOSTI ŠTUDENTSKEGA DELA
Drita Rihtarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Študentsko delo, kot ga poznamo v Sloveniji, v drugih evropskih državah ne obstaja. Študentsko delo predstavlja izredno priljubljeno obliko zaposlovanja mladih v času izobraževanja, zaradi finančnih razlogov in zaradi pridobivanja delovnih izkušenj, ki omogočajo lažji vstop na trg dela. Za podjetja je študentsko delo v primerjavi z redno zaposlitvijo cenejše in manj davčno obremenjeno. Davki in drugi stroški redne zaposlitve so precej višji od 33,74 odstotkov kolikor je obdavčeno študentsko delo, zato študenti predstavljajo nelojalno konkurenco na trgu dela mladim, ki niso vključeni v izobraževalni proces. Trg dela je vedno bolj dinamičen in od akterjev na trgu zahteva vedno več prožnosti. Zaznati je prevlado fleksibilnega zaposlovanja nad rednim zaposlovanjem, fleksibilno zaposlovanje pa je pogostejše med mladimi, ki slabost tovrstnega zaposlovanja občutijo v smislu manjše varnosti in začasnosti. Visoka stopnja brezposelnosti med mladimi je ključni gospodarski izziv evropskih držav, ki jo želijo znižati z reformami na trgu dela in aktivno politiko zaposlovanja. Nemčija je vzpostavila strožje pogoje za študentsko delo s poudarkom, da primarno poslanstvo študenta je študij, zato Nemčija omogoča občasno študentsko delo le pod določenimi pogoji v obliki ureditve Mini job, ki je enaka za študente in za druge zaposlene.
Ključne besede: študentsko delo, trg dela, brezposelnost mladih, mini job.
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 1928; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (709,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici