| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Indikatorji za prepoznavanje radikalizacije socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini
Anja Kolak, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je opredeliti ključne dejavnike tveganja za radikalizacijo posameznika, umestitev ranljivih skupin socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini v proces radikalizacije ter na podlagi empiričnih izsledkov raziskave za obe ranljivi skupini predlagati indikatorje za prepoznavanje radikalizacije. Metode: Raziskovalna metodologija je kombinacija kabinetnega in terenskega dela. Del s pregledom znanstvene literature je namenjen teoretičnemu razumevanju fenomena radikalizacije, terensko delo z izvedbo intervjujev pa pridobivanju informacij o zaznavanju radikalizacije. Intervjuje smo izvedli s predstavniki državnih institucij v Republiki Sloveniji, ki pokrivajo področje zaposlovanja, družinske politike in izvajajo socialnovarstvene storitve, za analizo percepcije radikalizacije laične javnosti pa smo izvedli spletno anketo med študenti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Ugotovitve: Rezultati spletne ankete kažejo, da so pri preprečevanju radikalizacije centri za socialno delo, nevladne organizacije in izobraževalne institucije srednje učinkoviti. Intervjuvanci področja radikalizacije in nasilnega ekstremizma ne poznajo dobro, sam pojem radikalizacije pa pomensko povezujejo z drugimi bolj prepoznavnimi oziroma tradicionalnimi oblikami nasilja, kot so fizično, psihično, spolno in ekonomsko nasilje. Dejavnikov tveganja za radikalizacijo socialno ogroženih oseb in udeležencev nasilja v družini ni mogoče obravnavati ločeno, saj gre za tesno povezanost in prepletanje različnih skupin dejavnikov kot tudi posameznih dejavnikov znotraj posamezne skupine. Brezposelnost je v povezavi z nasiljem v družini del širšega konteksta okoliščin, ki jih skupaj oblikujejo socialno-psihološki, splošno družbeni in socialno-ekonomski dejavniki, tako lahko iste ali podobne indikatorje za prepoznavanje radikalizacije identificiramo v obeh ranljivih skupinah. Omejitve/uporabnost raziskave Kljub visoki odzivnosti intervjuvancev smo zajeli majhen del svetovalcev in strokovnih delavcev, zato rezultatov ne moremo posploševati na celoten sistem obravnave radikalizacije znotraj sistema Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Praktična uporabnost: Z raziskavo smo identificirali indikatorje za prepoznavanje radikalizacije socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini. Rezultati raziskave so lahko dobra osnova za umestitev indikatorjev za preprečevanje radikalizacije v že aktualne Strokovne smernice za obravnavo nasilja v družini oziroma v druge zakonske in siceršnje pravne okvire, ki urejajo podobna področja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek bralcu predstavi rezultate analize percepcije radikalizacije izbranih deležnikov in laične javnosti, ki v Sloveniji še ni bila narejena. Predlagani indikatorji lahko pomembno prispevajo k celostnemu pristopu prepoznavanja in preprečevanja radikalizacije v Sloveniji.
Ključne besede: socialno ogroženi, brezposelni, nasilje v družini, dejavniki tveganja, indikatorji radikalizacije
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 427; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
SELITVENI POTENCIAL BREZPOSELNIH V OSREDNJESLOVENSKI REGIJI
Vesna Cirar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Migracije so vedno imele in imajo še danes v svetu izjemen pomen. Predvsem pomembna je njihova vloga v nacionalnih zadevah in v mednarodnih odnosih. Danes, ko se pomembna vprašanja in polemike v svetu vrtijo okoli denarja, je izjemnega pomena, kam se steka denar, ki ga zaslužijo migranti. Migracijski tokovi potekajo predvsem iz manj razvitih držav oziroma območij v razvitejša območja, saj so ljudje v iskanju boljših pogojev za življenje, predvsem boljših možnosti za zaposlitev ali izobraževanje. V določenih državah bi bilo brez migrantov težko zagotoviti nemoteno delovanje posameznih sektorjev, saj so nekatere javne storitve in celotni sektorji gospodarstva izjemno odvisni od njih. V magistrski nalogi smo se osredotočili na področje mednarodnih migracij, pri čemer dajemo poudarek na področje Evropske unije (EU). Opisali smo tudi vzroke, ki pripravijo ljudi do tega, da se odločijo za spremembo svojega prebivališča. Poudarek dajemo predvsem na ekonomske dejavnike, saj so ti najpogostejši vzrok, zaradi katerega se ljudje odločajo za selitev. Predstavili pa smo tudi vrste brezposelnosti in trg dela. V nadaljevanju smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med brezposelnimi osebami z bivališčem v osrednjeslovenski regiji. Dobili smo nekaj zanimivih ugotovitev, in sicer da so brezposelni v osrednjeslovenski regiji pripravljeni migrirati oziroma delati v tujini. V tujino bi se preselili predvsem zaradi večjega osebnega dohodka, ker nimajo zaposlitve v Sloveniji in boljših zaposlitvenih možnosti.
Ključne besede: migracije, brezposelni, osrednjeslovenska regija, trg dela
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 804; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

3.
ISKANJE ZAPOSLITVE NA OBMOČJU GORENJSKE
Nina Spasova, 2013, diplomsko delo

Opis: Za temo »Iskanje zaposlitve na območju Gorenjske« smo se odločili na podlagi današnjih razmer v Sloveniji, saj je veliko brezposelnih. Zavedamo se, da je v tem času treba vložiti veliko energije, da bi našli delo, ki nam ustrezna. Odprto ostaja vprašanje, ali iskalci res storijo dovolj, da bi zaposlitev tudi našli. V prvem delu diplomskega dela, ki je teoretične narave, smo opredelili pojma brezposelnost in zaposlovanje, predstavili razloge za nastanek brezposelnosti, opisali vrste brezposelnosti, opredelili iskalce zaposlitve, pregledali, kako je z izobraževanjem, prekvalifikacijo in iskanjem dela v tujini, ter opisali najpogostejše oblike iskanja zaposlitve. V drugem delu diplomskem dela smo predstavili raziskavo, v kateri smo se omejili le na Gorenjsko. Raziskali smo, kateri dejavnik je najpomembnejši pri iskanju zaposlitve, za kakšno delo so iskalci pripravljeni poprijeti, kaj so pripravljeni storiti, da bi našli ustrezno delo, ter kako se soočajo z morebitnimi težavami. Pri raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik, katerega rezultate smo grafično prikazali v podpoglavju »Rezultati ankete«. S pomočjo rezultatov smo odgovorili na raziskovalna vprašanja. Na koncu diplomskega dela smo podali svoje mnenje o pridobljenih rezultatih, jih ustrezno argumentirali in napisali predloge za izboljšanje stanja.
Ključne besede: brezposelnost, brezposelni, iskanje zaposlitve, zaposlitvena metoda
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1039; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

4.
UKREPI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA V RECESIJI
Aleš Kramaršek, 2009, diplomsko delo

Opis: Zaradi recesije v kateri se je znašlo celotno evropsko gospodarstvo in seveda tudi druge države sveta, se je nezaposlenost močno povečala. Po vseh statističnih podatkih bo v Sloveniji do konca leta že 100.000 brezposelnih oseb. Da bi uspeli brezposelnost zajeziti in znižati pa vsaka država vodi svojo aktivno politiko zaposlovanja. Aktivna politika zaposlovanja je sklop ciljno usmerjenih ukrepov in programov, ki se odvijajo na trgu dela ter ustvarjajo dodatne delovne možnosti, povečujejo poklicno, sektorsko in prostorsko mobilnost delovne sile, omogočajo prilagajanje znanj in usposobljenost delavcev za spremenjene pogoje produkcije v tržni konkurenci. V diplomski nalogi sem raziskoval učinkovitost ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter posledično tudi pomanjkljivosti, ki pa jih je kar nekaj. Posebej sem se posvetil problematiki brezposelnih mladih, katerih število vsak dan strmo narašča. Predstavil sem tudi problem zaposljivosti diplomiranih pravnikov.
Ključne besede: recesija, brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja, brezposelni mladi, brezposelni pravniki
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 3117; Prenosov: 614
.pdf Celotno besedilo (701,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici