| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
POGODBA O ZAPOSLITVI ZA OPRAVLJANJE JAVNIH DEL
Natalija Berk, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del, ki jo določata Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Ob tem je vključena tudi mednarodna ureditev in domača sodna praksa, ki se nanaša na naslovno temo. Zakon o delovnih razmerjih uvršča pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del med atipične pogodbe o zaposlitvi. Gre za pogodbo, ki je tesno povezana z ukrepi države v okviru opravljanja dela brezposelnih oseb oziroma aktivne politike zaposlovanja. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti podrobneje opredeljuje javna dela in določa posebnosti glede plačila za delo, trajanja dopusta, polnega delovnega časa in razlogov za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za opravljanje javnih del. Za vse druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, napotuje na uporabo Zakona o delovnih razmerjih, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. Diplomsko delo vsebuje poglavje z naslovom Aktivna politika zaposlovanja, katere temeljni namen je zagotavljanje ekonomske aktivnosti in zaposljivosti čim večjemu krogu posameznikov. Vključuje programe zaposlovanja, usposabljanja in ustvarjanja delovnih mest. Pomemben del predstavljajo javna dela, katerim je namenjeno posebno poglavje, ki podrobno opredeljuje ureditev in posamezne pojme. Ob koncu diplomskega dela je predstavljena ureditev javnih del na Hrvaškem in primerjava s slovensko ureditvijo.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi za opravljanje javnih del, brezposelne osebe, aktivna politika zaposlovanja, delovno razmerje, javna dela
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 3664; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (435,42 KB)

3.
Pravice iz invalidskega zavarovanja - neskladnost 2. in 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1 z Ustavo Republike Slovenije
Primož Bele, 2012, diplomsko delo

Opis: Republika Slovenija je socialna država, kar je navedeno v drugem členu Ustave Republike Slovenije1. Upoštevajoč navedeno, prvi odstavek 50. člena Ustave RS zagotavlja državljanom pravico do socialne varnosti, pod pogoji, ki jih določa zakon. Naveden člen Ustave RS obvezuje državo, da z zakonom uredi obvezna socialna zavarovanja, torej tudi invalidsko zavarovanje. Država je dolžna zagotoviti delovanje invalidskega zavarovanja, kar je storila z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-1. Ustava prepušča zakonodajalcu, da v zakonu določi vsebino in obseg človekovih pravic. Vendar zakonodajalčeva normativna dejavnost ni neomejena. Ko gre za človekove pravice so le-te zaščitene z Ustavo RS. V diplomskem delu je prikazan nedopusten poseg v človekove pravice. ZPIZ-1 namreč nekaterim kategorijam zavarovancev odreka pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja v primeru nastanka invalidnosti III. kategorije, samo zaradi njihovega statusa.
Ključne besede: Ključne besede: socialna varnost, človekove pravice, Ustava RS, invalidsko zavarovanje, III. kategorija invalidnosti, samozaposleni, kmetje, brezposelne osebe, Ustavno sodišče, Mednarodna organizacija dela
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 2084; Prenosov: 671
.pdf Celotno besedilo (714,19 KB)

4.
ZAPOSLOVANJE DOLGOTRAJNO BREZPOSELNIH OSEB V POSAVJU
Venesa Muhar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Brezposelnost je močno povezana z gospodarskimi tokovi. V času, ko so gospodarski tokovi ugodni, ko se ustvarjajo delovna mesta, se osebe lažje zaposlujejo. V času neugodnih gospodarskih tokov pa delovnih mest primanjkuje in pri zaposlovanju so previdni tako delodajalci kot tudi delojemalci. Dlje kot traja brezposelnost, manjše so možnosti za zaposlitev. Tako se ustvarja problem dolgotrajne brezposelnosti. Dolgotrajno brezposelne osebe spadajo v skupino težje zaposljivih oseb in se pri iskanju zaposlitve srečujejo s številnimi dejavniki, ki jim onemogočajo pridobiti ustrezno zaposlitev. Tako kot v celotni Sloveniji se tudi v Posavju soočamo z zelo velikim deležem dolgotrajno brezposelnih oseb. Čeprav se s problematiko dolgotrajno brezposelnih, z različnimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja ukvarja država s pomočjo Zavoda RS za zaposlovanje, le-ta še vedno predstavlja zelo pereč problem na trgu dela. V diplomski nalogi smo prikazali strukturne značilnosti dolgotrajno brezposelnih v Posavju v določenem časovnem obdobju, in sicer gibanje števila dolgotrajno brezposelnih ter vrste in uspešnost ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki se izvajajo na področju Posavja in prinašajo največ zaposlitev. Na podlagi rezultatov analize smo podali predloge za učinkovitejše reševanje problema. Ugotovili smo, da bo potrebno bolj učinkovito izvajati ukrepe aktivne politike zaposlovanja in storitve na trgu dela, v okviru katerih se lahko razvijajo nova delovna mesta za ranljive skupine na trgu dela, torej tudi za dolgotrajno brezposelne.
Ključne besede: brezposelnost, dolgotrajno brezposelne osebe, zaposlitvene možnosti, aktivna politika zaposlovanja, ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Objavljeno: 25.05.2016; Ogledov: 329; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (903,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici