Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Prisilna hospitalizacija oseb z duševnimi motnjami predstavlja enega najresnejših posegov v človekove pravice, saj med drugim omejuje tudi pravico do osebne svobode in telesne integritete. Magistrsko delo preučuje pravno ureditev prisilne hospitalizacije v Sloveniji in njeno skladnost z mednarodnimi standardi. Mednarodna in nacionalna zakonodaja določata vrsto norm in zaščitnih ukrepov v zvezi s prisilno hospitalizacijo. Zakonodaja namreč v določenih okoliščinah dovoljuje odvzem prostosti osebam z duševno motnjo. Poseben poudarek je na pogojih za prisilno hospitalizacijo ter pravnih sredstvih, ki so osebam na voljo za zaščito njihovih pravic. Analiza nacionalne zakonodaje in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice kaže, da je slovenska ureditev načeloma skladna z mednarodnimi standardi. Magistrsko delo ugotavlja, da je prisilna hospitalizacija dopustna le kot skrajni ukrep (ultima ratio), pri čemer mora biti podvržena sodnemu nadzoru.
Ključne besede: medicinsko pravo, Zakon o duševnem zdravju, duševne motnje, zdravljenje brez privolitve pacienta, ukrepi obveznega psihiatričnega zdravljenja, oddelek pod posebnim nadzorom, posebni varovalni ukrepi, človekove pravice, pravice oseb z duševno motnjo
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,01 MB)

Opis: Predmet diplomske naloge je razvoj programske rešitve za upravljanje informacijsko komunikacijske opreme kot osnovnega sredstva v obravnavanem podjetju. Zatečeno stanje je bilo v današnjem digitalnem svetu povsem zastarelo, saj je podjetje v delovnem procesu še vedno uporabljalo ročno izpolnjene papirnate obrazce in za bazo zapisov tabelo v programu Excel. Posnetek stanja je razkril vse pomanjkljivosti in težave, ki so se pojavljaje pri samem delu. V začetni fazi smo izbirali med že razvitimi namenskimi rešitvami in razvojem programske rešitve v programu Power Apps, ki je del sklopa programov okolja Microsoft 365. Za bazo podatkov smo uporabili Microsoft Dataverse. Programska rešitev omogoča sodoben vnos opreme v bazo podatkov, urejanje podatkov o sami opremi in uporabnikih, ki opremo uporabljajo, pripravo dokumenta za potrebe arhiviranja, pošiljanje sprememb v dotičen oddelek podjetja ter na koncu še podrobno analizo in pregled stanja opreme tako v tabelarični kakor tudi grafični obliki. Med uporabniki je bila programska rešitev zelo pozitivno sprejeta, saj je enostavna za uporabo, pregledna, uporabniku prijazna in hkrati upošteva vse smernice sodobnega razvoja programskih rešitev. Z rešitvijo smo dosegli vse zastavljene cilje, to je prihranek časa in minimizacija možnosti napak, s postopkom digitalizacije pa delovni proces postavili tudi v sodoben čas. Praktično delo uporabnikov je pokazalo nekaj priložnosti za izboljšave zlasti pri vnosu opreme v bazo, sočasnem pošiljanju sprememb bodisi pri uporabniku ali osnovnem sredstvu in vse do možnosti uvedbe sodobnejših tehnologij, ki nadomeščajo tehnologijo črtne kode.
Ključne besede: programska rešitev, osnovna sredstva, programiranje z malo ali brez kode
Objavljeno v DKUM: 19.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Magistrska naloga z naslovom "Ilustracije Johna Tenniela Alica v čudežni deželi ter izdelava slikanice brez besedila za odrasle" je sestavljena iz dveh delov. V prvem, tj. teoretičnem delu bomo s pomočjo literature in internetnih virov predstavili značilnosti slikanice brez besedila, avtorja romana Alice v čudežni deželi Lewisa Carrolla in avtorja ilustracij Sir Johna Tenniela. Glede na to, da magistrska naloga temelji na analizah ilustracij Alice v čudežni deželi, bomo opisali idejo za njihov nastanek, tehniko risanja in tiska ter njihove pomene in simbole. V drugem delu, tj. praktičnem delu pa bomo izdelali slikanico brez besedila za odrasle.
Ključne besede: Alica v Čudežni deželi, John Tenniel, Lewis Carroll, slikanica brez besedila, slikanica za odrasle
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 362; Prenosov: 28
Celotno besedilo (24,42 MB)

Opis: Na področju psihiatričnega zdravljenja je opaziti trend večje avtonomije odločanja duševnih bolnikov, saj je izrednega pomena dejstvo, da mora tudi ta kategorija bolnikov ohraniti možnost soodločanja, če ne celo samoodločanja o njihovem zdravljenju. In ravno pri ukrepih kot je neprostovoljna hospitalizacija, je pomembno bolnika v največji možni meri, ki ga seveda njegovo zdravstveno stanje dopušča, pritegniti v postopek in mu zagotoviti vse pravice, ki izhajajo tako iz domačih kakor tudi tujih pravnih aktov. Posebna pozornost in skrb v sklopu zakonodaje o duševnem zdravju, se torej na podlagi varstva osebnostnih pravic duševno bolnega, namenja ukrepu namestitve brez privolitve, ki pomeni tudi omejitev ustavno zagotovljenih pravic. Slovenska pravna ureditev je bila na področju duševnega zdravja vse do uveljavitve Zakona o duševnem zdravju v primerjavi z večino zahodnih in vzhodnoevropskih držav, ki so že zdavnaj na novo pravno uredile področje ravnanja z duševno motenimi posamezniki, pomanjkljiva in zastarela. Pravice in položaj pacienta po sprejemu v psihiatrične bolnišnice, so bili pravno neurejeni, in tako tudi ni bilo konkretno določeno, kako se izvaja zdravljenje duševnih bolnikov, ki temu morda nasprotujejo. ZDZdr je v skladu z ustavnopravnimi izhodišči in zahtevami iz nekaterih mednarodnih dokumentov celovito uredil področje duševnega zdravja. Zakon je temelj za celostno obravnavo oseb z psihičnimi težavami, saj vzpodbuja interdisciplinarni pristop, in opredeljuje osnovna izhodišča za vzpostavitev mreže izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje. Poleg tega je ZDZdr uredil različne postopke neprostovoljne namestitve, tako prisilno namestitev v psihiatrično bolnišnico, kot v socialno varstveni zavod na varovani oddelek. Z institutom nadzorovane obravnave ter obravnave v skupnosti kot alternativnima ukrepoma je zakon vzpostavil pravni okvir za dolgoročno zasnovano varstvo duševnega zdravja. Kakorkoli, šele čas in praksa bosta dejansko pokazala morebitno potrebo po spremembah in izpopolnitvah le-tega.
Ključne besede: namestitev brez privolitve, duševna motnja, duševni bolnik, Zakon o duševnem zdravju, pravice bolnika, alternativa namestitvi brez privolitve.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 677; Prenosov: 53
Celotno besedilo (561,71 KB)

Opis: Povečevanje pridelave hrane, ob upoštevanju dolgoročnega ohranjanja in izboljševanja rodovitnosti tal, čim manjše porabe energije ter varovanja okolja, so pomembne naloge trajnostnega kmetijstva. Strokovna monografija »Pridelava zrnatih stročnic«, ki je nastala ob zaključku projekta evropskega inovativnega partnerstva (EIP) Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba, obravnava sodobne pristope in dobre prakse pridelave znanih in manj znanih zrnatih stročnic. Predstavljene tehnike pridelave vključujejo postopke in načela, s katerimi zmanjšujemo negativne vplive kmetijstva na okolje, vključno z agrotehniko brez ali z zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Predstavljene so tudi možnosti in prednosti vključevanja stročnic v kolobar na kmetijah, s poudarkom na znižanju potreb po gnojenju rastlin z mineralnimi ter organskimi oblikami dušika. Vsebino monografije dopolnjujejo izkušnje posameznih pridelovalcev, ki uspešno pridelujejo različne stročnice na svojih kmetijah. S ciljem po večji prepoznavnosti, uporabi in pridelavi zrnatih stročnic, smo avtorji povezali tri ključne ravni v verigi: pridelavo, predelavo in njihovo uporabo. »Pridelava zrnatih stročnic« vsebinsko pokriva prvi člen v verigi, ostale vsebine bosta dopolnili publikaciji »Zrnate stročnice v prehrani« in »Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali«.
Ključne besede: zrnate stročnice, pridelava, brez GSO, dušik, beljakovine, dobra kmetijska praksa, ekološko, integrirano varstvo, pridelek
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 1080; Prenosov: 125
Celotno besedilo (61,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...