1. Pridelava zrnatih stročnic2022 Opis: Povečevanje pridelave hrane, ob upoštevanju dolgoročnega ohranjanja in izboljševanja rodovitnosti tal, čim manjše porabe energije ter varovanja okolja, so pomembne naloge trajnostnega kmetijstva. Strokovna monografija »Pridelava zrnatih stročnic«, ki je nastala ob zaključku projekta evropskega inovativnega partnerstva (EIP) Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba, obravnava sodobne pristope in dobre prakse pridelave znanih in manj znanih zrnatih stročnic. Predstavljene tehnike pridelave vključujejo postopke in načela, s katerimi zmanjšujemo negativne vplive kmetijstva na okolje, vključno z agrotehniko brez ali z zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Predstavljene so tudi možnosti in prednosti vključevanja stročnic v kolobar na kmetijah, s poudarkom na znižanju potreb po gnojenju rastlin z mineralnimi ter organskimi oblikami dušika. Vsebino monografije dopolnjujejo izkušnje posameznih pridelovalcev, ki uspešno pridelujejo različne stročnice na svojih kmetijah. S ciljem po večji prepoznavnosti, uporabi in pridelavi zrnatih stročnic, smo avtorji povezali tri ključne ravni v verigi: pridelavo, predelavo in njihovo uporabo. »Pridelava zrnatih stročnic« vsebinsko pokriva prvi člen v verigi, ostale vsebine bosta dopolnili publikaciji »Zrnate stročnice v prehrani« in »Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali«.
Ključne besede: zrnate stročnice, pridelava, brez GSO, dušik, beljakovine, dobra kmetijska praksa, ekološko, integrirano varstvo, pridelek
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 1080; Prenosov: 139
 Celotno besedilo (61,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Analiza dejavnikov povpraševanja po mesu v SlovenijiAlja Drovenik, 2020, diplomsko delo Opis: Sodobnim slovenskim potrošnikom v današnjem času hitra, napredna tehnologija, mediji in globalizacija, omogočajo dostop do velike količine informacij v relativno kratkem času. Tako le-ti postajajo vse bolj osveščeni na različnih področjih, še posebej veliko pozornosti pa polagajo zdravemu načinu življenja in prehranjevanja, kar se odraža tudi v njihovih preferencah in nakupnem procesu.
V zadnjem desetletju postajajo tabu teme tudi meso, vidik vplivov mesa na zdravje ljudi, škodljivosti živinoreje na okolje, neetičnost vzreje živine, v letu 2019 pa smo lahko veliko slišali tudi o aferah z mesom. Vse to se odraža na mišljenju in preferencah potrošnikov pri prodaji mesa. Tako bo namen našega diplomskega projekta analizirati morebitne vplive na preference in obnašanje slovenskih potrošnikov pri nakupu mesa in mesnih izdelkov.
V prvem delu diplomskega projekta je predstavljena teoretična podlaga treh področij, tj. veganstva oz. vegetarijanstva, ozaveščanja o zdravi prehrani ter vpliva medijev, ki na podlagi oglaševanj pa tudi skozi različne informativne prispevke oblikujejo mnenja oziroma preference sodobnih slovenskih potrošnikov v procesu nakupa mesa in mesnih izdelkov. V nadaljevanju sledi analiza omenjenih dejavnikov na podlagi primarnih podatkov, in sicer anketnega vprašalnika in intervjuja z enim izmed direktorjev podjetja Jagros d.o.o. Le-ti nam pomagajo priti do zaključka, v kolikšni meri teoretično predstavljeni vidiki dejansko prispevajo oziroma vplivajo na izbiro in količino nakupov mesa in mesnih izdelkov pri slovenskih potrošnikih.
Ključne besede: potrošnja mesa, vplivi na preference potrošnikov, kakovost, lokalnost, ekološkost, brez GSO, veganstvo, vegetarijanstvo, zdravje, skrb za okolje, mediji, afere z mesom, oglaševanje mesa
Objavljeno v DKUM: 30.09.2020; Ogledov: 1467; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1000,97 KB) |
3. POTROŠNIKI IN GENSKO SPREMENJENA HRANAŠpela Sonjak, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Proučen je bil odnos potrošnikov (N = 730) do gensko spremenjene hrane (GSH), predstavljen pojem biotehnologije in genskega inženiringa, gensko spremenjenih organizmov (GSO), rastlin (GSR) in živali ter analiziran odnos potrošnikov do njih. Opravljena je bila anketa med 730 potrošniki iz celotne Slovenije, glede odnosa do GSO. Rezultati ankete so pokazali, da so potrošniki v glavnem seznanjeni s pojmom GSO in GSH, vendar menijo, da javnost o tem ni dovolj informirana. Večina anketiranih (75 %) je mnenja, da uživanje GSO ni varno in da bi morala biti označena tudi živila pridelana od živali, ki so bile krmljene z GS krmo (80 %), prav tako nasprotujejo tudi gojenju GSR v Sloveniji (82 %). Izkazalo se je tudi, da anketiranci poznajo le polovico označb, ki se pojavljajo na izdelkih ter da niso seznanjeni z dejstvom, da »ekološko« hkrati pomeni, da je živilo pridelano in proizvedeno brez genske tehnike (63 %).
Ključne besede: gensko spremenjeni organizmi (GSO), gensko spremenjena hrana (GSH), potrošniki, označevanje »brez GSO«, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 22.07.2016; Ogledov: 8950; Prenosov: 353
Celotno besedilo (1,86 MB) |
