SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
BARVA NEBA BREZ OBLAKOV V DELU URSA WIDMERJA MODRI SIFON
Janja Foršek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sem zasnovala kot predstavitev na prvi pogled nenavadne, od švicarskega avtorja Ursa Widmerja, Modri sifon poimenovane pripovedi, v kateri ne prevladuje niti rdeča, niti rumena in niti zelena barva, temveč se vse vrti okrog barve neba brez oblakov — modre. Pripoved, obarvana v modro, je eno izmed njegovih najboljših del, v katerem so zgradba, struktura stravkov in jezik tako preprosti, da bi lahko vsak razumel bistvo pripovedi, če se ne bi Urs Widmer poigral s pojavoma časa in prostora. K otežitvi razumevanja dela pripomore še glavna figura — protagonist pripovedi, ki je v prvem izmed dveh delov pripovedi star 53 let, v drugem delu pa 3 leta. A sta v bistvu oba pripovedovalca ena oseba, ki preko časovnega potovanja iz sedanjosti odpotuje v preteklost oziroma se iz sedanjosti preseli v prihodnost. Pripoved opisuje, kot to že napoveduje sam naslov dela, nasprotja, ki v življenju vseh ljudi eksistirajo tesno drug ob drugem. Čeprav je življenje ljudi v glavnem brezskrbno, lahko v eni sami sekundi modro nebo brez oblakov prekrije črna senca in pusti izginiti človeštvo. Ker je torej za protagonista Widmerjeve pripovedi ves svet ena velika prevara tega neskončnega neba brez oblakov, se posluži pobega iz svojega v drug čas. Pripovedovalec pobegne v čas in svet svojega otroštva, ki je bil v njegovem spominu zapisan kot čas brezskrbnosti, poln lepih vtisov. A tam spozna in začne doumevati, da sam v letu 1941, prav tako kot njegov 3-letni jaz v prihodnosti v času svoje odraslosti leta 1991, ni izgubil nič. Še več: spozna, da niti svoje preteklosti niti svoje prihodnosti ne more spremeniti in se zato odloči vrniti se v svojo sedanjost. Čeprav pripoved pokaže na številna ujemanja z življenjem avtorja Widmerja, se zdi, da je želel le-ta z delom opozoriti na to, kar ga je kot otroka težilo in navduševalo in kar ga danes kot odraslega v življenju zaposluje, saj, kot pravi sam, ga zaposluje: »… si predstavljati v glavi kaj lepega, ker tu, kjer živim, nekako ni vedno dovolj lepo …« .
Ključne besede: Ključne besede: Modri sifon; sifon; modra barva; izginotje; goljufija; sporočilo; svarilo; nebo brez oblakov; modra roža; zanka; časovno potovanje; kino; film; vojna; oče – sin tematika; miti; fikcija in realnost; beg pred realnostjo, resničnostjo; Švica.
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2382; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

2.
DUŠEVNO ZDRAVJE IN ČLOVEKOVE PRAVICE
Tim Košak, 2010, diplomsko delo

Opis: Problematika duševnih bolezni je stara toliko kot človek. Skozi zgodovino so se ljudje različno odzivali do tovrstne problematike, je pa žal jasno viden enak z nevednostjo in s strahom prežet pogled na duševne bolnike skozi različna obdobja zgodovine. Tak pogled je omogočal razčlovečenje bolnikov in kršenje vseh obstoječih človekovih pravic. Težko je podati enotno definicije duševnega zdravja, v vsakem primeru pa gre za težave duha, ki so pogosto vezane tudi na zunanje okoliščine in tudi na stanje telesa. Danes bolnike ščitijo različne organizacije, mednarodni in nadnacionalni predpisi, pri čemer ima v Evropi zelo pomembno vlogo Evropska konvencija o človekovih pravicah, pa tudi same države preko ustave in ostale zakonodaje. Slovenija še pred kratkim ni imela ustrezno urejene zakonodaje na tem področju. Po tem, ko je ustavno sodišče razveljavilo določbe Zakona o nepravdnem postopku, je Slovenija leta 2008 le dobila zakon, ki naj bi celovito in izčrpno določal pravice in dolžnosti na področju duševnega zdravja. Hkrati je prišlo tudi do spremembe kazenske zakonodaje, ki po mnenju mnogih ni ustrezno usklajena z zakonodajo na področju duševnega zdravja. Zakon o duševnem zdravju prinaša potrebno zakonsko podlago, za bolj učinkovito in pravilno zdravljenje bolnikov, s seboj pa prinaša tudi veliko površnosti, malomarnosti in pomanjkanja strokovne podlage. Kljub temu, da prinaša nujne in dobronamerne spremembe, ki jih pozdravljajo delavci, bolniki in svojci, je premalo inovativen, njegova vsebina pa zastarela, saj je zakonodajalec na sprejetje čakal kar 15 let. Ker zakon nalaga ravnanja, ki jih je praktično le težko ali nemogoče uresničiti, podvaja vloge in naslovnike spravlja v nerešljive situacije, obstaja s strani strokovne javnosti že zdaj veliko pobud za njegove spremembe.
Ključne besede: Ključne besede: duševno zdravje, definicija in pojmovanje duševnega zdravja, zgodovina norosti, pravno varstvo nasploh in v Evropi, Evropska konvencija o človekovih pravicah, duševno zdravje v Sloveniji, usklajenost kazenske zakonodaje z zakonodajo na področju duševnega zdravja, Zakon o duševnem zdravju, postopek hospitalizacije brez privolitve bolnika.
Objavljeno: 30.06.2010; Ogledov: 3826; Prenosov: 700
.pdf Celotno besedilo (630,28 KB)

3.
Trendi razvoja obdavčitve finančnih storitev
Sabina Vivola, 2016, magistrsko delo

Opis: Bančni sektor se je od uvedbe davka na dodano vrednost močno razvijal in dosegel stopnjo, na kateri komitentom ponujajo zahtevnejše produkte, obdavčitev pa je vse od uvedbe davka ostala enaka. Določbe, ki urejajo oprostitev plačila davka na dodano vrednost za finančne transakcije so dokaj skope in ne dajejo odgovorov o vseh finančnih transakcijah opravljenih v praksi. Zato je potrebno pri razlagi posameznih členov upoštevati tudi sodno prakso Sodišča EU. Finančne storitve v okviru davka na dodano vrednost uvrščamo med oproščene, kar je posledica dejstva, da je davčna osnova težko določljiva. V vsem tem času so se razvile različne metode, ki bi pripeljale do rešitve omenjenega problema. Evropska komisija favorizira metodo denarnih tokov, ki bo podrobneje obravnavana v magistrski nalogi. Spremembe na področju obdavčitve finančnih storitev so nujne, saj trenutni sistem ne ustreza modernemu, storitvenemu in tehnološko naprednemu gospodarstvu. Prav zato že nekaj let potekajo na ravni Evropske unije razprave o modernizaciji davka na dodano vrednost. Tako je Evropska komisija v letu 2007 izdala dva predloga, katerih osnovni cilj je bil podrobneje opredeliti finančne storitve in povečati pravno gotovost gospodarskih subjektov ter zmanjšati njihovo upravno breme, predvsem pa zmanjšati vpliv skritega davka v stroških izvajalcev tovrstnih storitev. Prav zaradi finančne krize in zahteve, da finančni sektor zagotovi pošten prispevek v javni proračun se je v letu 2010 Evropska komisija zavzela za spremembo obdavčitve finančnega sektorja in v ta namen predlagala dva nova davka: davek na finančne transakcije in davek na finančno dejavnost. V letu 2015 je Slovenija uvedla posredno obdavčitev finančnih storitev z davkom na finančne storitve, ki sicer veljajo za oproščene znotraj sistema davka na dodano vrednost. Razlog za uvedbo davka je bil, da se z obdavčitvijo finančnih storitev doseže enakomernejša obdavčitev finančnega sektorja v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti, ki so že obremenjeni s posrednimi davki ter z namenom zagotovitve dodatnih sredstev financiranja javne porabe.
Ključne besede: brez "Ključne besede:"
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 419; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (974,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
TURINGOV TEST: STRAH IN TREPET ČLOVEŠTVA
Staša Grilc, 2016, diplomsko delo

Opis: Slabih sedemdeset let od predstavitve Turingovega testa, danes, ko živimo v visoko tehnološko-informacijski dobi, težko rečemo, da ta nima nobene teže. Če ne želimo biti obtoženi diskriminacije vrst, moramo stroju pripisati intencionalno zavest, če ta uspešno opravi preizkus, ki zahteva od računalnika precej, kajti nobenemu doslej ni uspelo streti tega trdega oreha. In če hkrati upoštevamo, da problem takšnosti še ni rešen, kar pomeni, da je mogoče stroju pripisati tudi fenomenalno zavest, potem je Turingov test danes nadvse živ.
Ključne besede: brez "Ključne besede:"
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 142; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (777,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici