| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj vmesnika za konfiguriranje usmernika/stikala – primer operacijskega sistema Router OS
Peter Kavčič, 2020, magistrsko delo

Opis: Raziskava obravnava konfiguriranje usmerjevalnika/stikala, ki ga poganja operacijski sistem RouterOS. Kratko so prikazane značilnosti proučevanega operacijskega sistema, topologije računalniških omrežij, strojni in programski gradniki računalniških omrežij ter programskega jezika Python. Namen raziskave je bil razvoj vmesnika, ki poenostavi konfiguriranje usmerjevalnika za manj vešče upravljalce manjših omrežij, pri tem pa vključuje najpogosteje uporabljene funkcije usmerjevalnika. Prikazan je primer tipičnega okolja, v katerem se uporabljajo usmerjevalniki z operacijskim sistemom RouterOS. Definirane so zahtevane lastnosti vmesnika. Razloženi so ukazi in predpisano zaporedje ukazov za vzpostavitev brezžičnega omrežja za zasebne ali poslovne namene ter dodatnega omrežja za goste, ki je lahko izolirano od prvega in omogoča tudi izolacijo posameznih gostov. Vmesnik je napisan v programskem jeziku Python, za komunikacijo z usmerjevalnikom pa uporablja telnet. Uporabnikove zahteve se kot skript zapišejo tudi v posebno datoteko, ki jo je možno izvesti na usmerjevalniku. Preskus pravilnosti delovanja skripta je bil izveden na dveh različnih napravah, ki ju poganja operacijski sistem RouterOS.
Ključne besede: operacijski sistem, RouterOS, konfiguriranje, usmerjevalnik, brezžično omrežje
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 91; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
Primerjava mostičenega in usmerjalnega brezžičnega podatkovnega omrežja z uporabo mikrotikove infrastrukture
Primož Jančar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta predstavljena modela ISO/OSI in TCP/IP. Opisane so razlike med razdelilnikom, stikalom in usmerjevalnikom. Opisana je tudi namestitev in postavitev testnega brezžičnega podatkovnega omrežja. Za analizo podatkov in za lažje preučevanje so bili konfigurirani tudi zaledni sistemi, s pomočjo katerih je bilo ugotovljeno, kdaj brezžično omrežje v mostičeni konfiguraciji pri zagotavljanju ustreznih hitrosti, odzivnosti in varnosti prenosa podatkov ter enostavnosti nadzora samega omrežja, odpove, in ga je potrebno migrirati v usmerjalno brezžično omrežje. Uporabljena je bila oprema proizvajalca Mikrotik. Meritve so bile narejene na živem omrežju s priključenimi uporabniki. Predstavitev in analiza zajetih podatkov pa je bila izvedena s pomočjo MRTG analizatorja prenosa podatkov, ki je eden prosto dostopnih Netflow analizatorjev.
Ključne besede: brezžično omrežje, stikalo, usmerjevalnik, Mikrotik
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 453; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (4,49 MB)

3.
Kibernetska varnost interneta stvari
Manca Sternen, 2016, diplomsko delo

Opis: Internet stvari predstavljajo osebe, naprave, vozila, stavbe in drugi elementi, ki so preko brezžičnih omrežij povezani v kibernetski prostor. Vsaka 'stvar' ima svojo unikatno identifikacijsko številko, omogočeno povezljivost v omrežje, senzorje in programsko opremo, ki omogočajo 'stvarem' zbiranje in izmenjavo podatkov. Temelj interneta stvari so storitve v oblaku, kjer se podatki shranjujejo, aplikacije, ki omogočajo preprosto uporabo in delovanje, ter brezžična omrežja, kjer se podatki izmenjujejo, uporabniku najbližje pa so mobilne naprave. Internet stvari danes najdemo povsod, čeprav se ga uporabniki še ne zavedajo povsem. Najbolj razširjene so mobilne naprave, najdemo pa ga tudi v medicini in zdravstvenih sistemih, v avtomatiziranih stavbah in pametnih mestih, transportu, nadzoru okolja, industriji, omrežjih električne energije in drugod. Razširjenost interneta stvari se hitro povečuje, s tem pa tudi varnostna tveganja in grožnje uporabnikom.
Ključne besede: internet, brezžično omrežje, internet stvari, storitve v oblaku, kibernetska varnost, diplomske naloge
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 2399; Prenosov: 518
.pdf Celotno besedilo (890,54 KB)

4.
VERJETNOSTNA VERIFIKACIJA PROTOKOLA CSMA/CA Z ORODJEM PRISM
Tine Lavrenčič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena verjetnostna verifikacija protokola CSMA/CA iz standarda IEEE 802.15.4 za brezžična osebna omrežja z orodjem PRISM. Po kratki predstavitvi standarda 802.15.4 in opisu njegovih protokolov za dostop do prenosnega sredstva smo se osredotočili le na omrežje z dvema oddajnima postajama z nerežnim protokolom CSMA/CA in ga najprej predstavili s časovnimi avtomati v orodju UPPAAL. Iz modela s časovnimi avtomati smo nato tvorili formalno specifikacijo v obliki verjetnostnih časovnih avtomatov za orodje PRISM. Z orodjem PRISM smo verificirali nekatere verjetnostne lastnosti, ki naj bi jih protokol CSMA/CA po standardu 802.15.4 imel. Pri tem smo verificirali tudi eno izmed izboljšav protokola, predlagano v literaturi.
Ključne besede: krmiljenje dostopa do prenosnega sredstva, brezžično osebno omrežje, formalne metode, verjetnostni časovni avtomat, verjetnostno preverjanje modelov
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 708; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (8,65 MB)

5.
ZAŠČITA IN VARNOST INFORMACIJSKEGA SISTEMA V HOTELU
Marko Mavrin, 2016, diplomsko delo

Opis: Razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) skozi zadnja leta v hotelskih podjetjih kaže na številne pridobitve in priložnosti za izboljšanje poslovanja ter pridobivanja konkurenčne prednosti. Vsaka noviteta s seboj prinese tudi nova varnostna tveganja in nevarnosti, na katere mora biti podjetje pripravljeno. Ker so za uspešno delovanje podjetja pomembni podatki, predvsem pa obdelava podatkov, je ključno, da ne pride do razkritja podatkov tretji osebi. Varovanje in zaščita podatkov mora biti skladna z Varnostno politiko podjetja, katera se mora redno posodabljati in spreminjati. V diplomski nalogi smo poleg teoretične osnove s področja varnosti in zaščite podatkov podjetja izpostavili tudi varnostna tveganje gostov (uporabnikov), ki dostopajo do svetovnega spleta preko odprtega hotelskega brezžičnega omrežja (WiFi).
Ključne besede: zaščita, varnost, hotel, varnostno tveganje, hotelsko brezžično omrežje
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 613; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

6.
ANALIZA PODATKOV LOKALNEGA BREZŽIČNEGA OMREŽJA S POMOČJO SNMP
Cveto Ljubič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Analiza podatkov lokalnega brezžičnega omrežja s pomočjo SNMP smo opisali nekaj lastnosti brezžičnih omrežij in delovanje standarda IEEE 802.11. Preučili smo razvoj protokola SNMP in naredili primerjavo med različicami. Za uspešno izvedbo testnega modela smo prilagodili računalnik in strežnik za delo s storitvijo SNMP in programskim jezikom PHP in po potrebi prilagodili tudi obstoječe brezžično omrežje. Naredili smo zajem podatkov gostov s pomočjo protokola SNMP in uporabne podatke shranili v bazo podatkov. Nad shranjenimi podatki smo naredili analizo in preučili, kako bazo podatkov in prihod strank povežemo v lojalnostni program z dodano vrednostjo. Preučili smo določila zakonodaje v primeru posredovanja podatkov v komercialne namene, pridobljenih od gostov. Raziskavo smo najprej opravili na testnem omrežju in ne v lokalu. Pri opisu zakonodaje smo se omejili samo na nekatere vidike. Končali smo z analizo izsledkov teoretične raziskave, kakor tudi praktične aplikacije.
Ključne besede: brezžično omrežje, Wi-Fi, SNMP, lojalnostni program, PHP, zakonodaja
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 782; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

7.
POSTAVITEV BREZŽIČNEGA LOKALNEGA OMREŽJA V VEČJEM PODJETJU
Jernej Šosterič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava postavitev celovite brezžične rešitve za večja podjetja. Opisuje konfiguracijo mrežnih stikal, strežnikov in brezžičnih komponent, ki bodo zagotavljale zanesljivost, varnost, skalabilnost in fleksibilnost. Za mrežni del smo za distribucijska stikala uporabili stikala Ciscove serije 4500X, jedrni del predstavljajo stikala iz serije 3850 in za dostopovni del stikala 2960. Avtentikacijski strežnik predstavlja odprtokodni FreeRadius. Kot uporabniški imenik smo uporabili prav tako odprtokodni strežnik ApacheDS. Pri brezžičnem delu omrežja smo uporabili krmilnika Cisco 4402 in 5508, ter dostopne točke iz družine Cisco 3500.
Ključne besede: brezžično omrežje, FreeRadius, ApacheDS, Cisco WLC
Objavljeno: 06.05.2016; Ogledov: 1275; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

8.
MOBILNA APLIKACIJA ZA LOCIRANJE V PROSTORU NA OPERACIJSKEM SISTEMU ANDROID
Nejc Kete, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučili načine lociranja pametnih mobilnih naprav znotraj prostora. V ta namen smo implementirali sistem, sestavljen iz vstopnih točk, lokalnega strežnika, spletne in mobilne aplikacije, ki teče na operacijskem sistemu android. Zanimala nas je učinkovitost in natančnost lociranja znotraj prostora z uporabo pristopa logaritemske razdalje. Analizirali smo natančnost in robustnost sistema pri različnih jakostnih omrežnega signala, pri izpadu ene od vstopnih točk ter med gibanjem po prostoru. Prav tako smo iskali povezavo med nihanjem zaznane moči signala ter natančnostjo ocenjene lokacije. Naš algoritem temelji na umerjanju prostora z merjenjem jakosti mrežnega signala v referenčnih točkah. V prostoru v velikosti 137 m2 z vsaj 15 referenčnimi točkami, porazdeljenimi tako, da pokrijejo celoten spekter moči signala in vsaj tremi vstopnimi točkami mobilnega omrežja, je naš algoritem lokacijo določil s povprečno napako  2,5 m. V prostoru z manj referenčnimi točkami ali samo dvema vstopnima točkama je povprečna napaka zaznave lokacije narasla na  5 m ali več. Meritve so med drugim tudi pokazale, da je naš sistem manj primeren za uporabo med gibanjem uporabnika.
Ključne besede: lociranje v prostoru, trilateracija, Standard IEEE 802.11, brezžično omrežje, logaritemska razdalja, mobilna aplikacija, operacijski sistem android
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 806; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (4,25 MB)

9.
10.
BREZŽIČNO SENZORSKO OMREŽJE MiWi
Sebastjan Kolenc, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na kratko opisali brezžični protokol MiWi, kateri izhaja iz protokola ZigBee (IEEE 802.15.4). ZigBee je bil v osnovi zamišljen kot WPAN odprt standard za radijsko omrežje, ki bi bil alternativa za ostala brezžična omrežja Bluetooth in Wireless. Protokol je primeren za uporabo v brezžičnih senzorskih omrežjih, primernih za industrijsko okolje. Gre preprosto zato, da imamo neko množico elementov (gradniki ZigBee omrežja oz. senzorska vozlišča) omrežja, povezanih med seboj tako, da tvorijo omrežje za prenos podatkov na kratkih razdaljah 10-100m. Vendar so ti podatki količinsko zelo majhni. Prednost takega omrežja je v tem, da se podatki pošiljajo v majhnih paketih (količinsko omejeni), hkrati pa so gradniki omrežja aktivni samo takrat, ko pride do prenosa podatkov (paketov). Takrat kadar ni prenosa podatkov se gradnik (njegov radijski del) izklopi in s tem privarčuje pri energiji. To pomeni, da so takšni gradniki omrežja primerni za aplikacije v težko dostopnih območjih (industrijska okolja), ker ne potrebujejo vzdrževanja in bi bila zamenjava vira energije (baterija) za njihovo delovanje možna z velikimi napori in stroški. Ker je po določenem obdobju uporabe ZigBee protokola, združenje ZigBee Aliance ta protokol postopoma nadgrajevalo, je postal zelo kompleksen. Zato se je porodila ideja, kako napraviti omrežje, ki temelji na ZigBee protokolu in je bolj prijazno do uporabnika. Tako je nastal protokol MiWi, ki je opisan v diplomski nalogi. V diplomski nalogi, je v praktičnem delu predstavljeno, kako postaviti enostavno “peer-to-peer“ brezžično senzorsko povezavo v brezžičnem senzorskem omrežju z uporabo protokola MiWi ter praktični primer pošiljanja podatkovnega paketa določene dolžine in vsebine preko omrežja.
Ključne besede: Brezžično senzorsko omrežje, WPAN, ZigBee, MiWi, standard IEEE 802.15.4, ZigBee Alliance, industrijsko okolje
Objavljeno: 27.05.2014; Ogledov: 1493; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (4,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici